Saj ni črn hudič, saj je vendar človek. In jaz se normalno s človekom...

25.10.2009

Gregor Jeza je diplomirani ekonomist in ustanovitelj prve slovenske družbe, ki se je ukvarjala s pravnim svetovanjem, zastopanjem in posredovanjem pri izplačilu zavarovalnih odškodnin in zavarovalnin. Za predsednika uprave Monda je bil imenovan za obdobje štirih let do leta 2011.
Mond praznuje drugo obletnico, kakšni so rezultati?
"Na prihodkovni ravni nekoliko zaostajamo za cilji, ki smo jih postavili v ekonomiki projekta, kljub temu pa v letošnjem poslovnem letu beležimo deset odstotkov višjo bruto igralniško realizacijo kot v primerljivem obdobju minulega poslovnega leta. V prvem letu smo celo presegli načrtovano število obiskovalcev, kar je razlog za optimizem."
Ali se je gospodarska kriza dotaknila tudi iger na srečo v Mondu?
"Čeprav so nekateri analitiki napovedovali, da je dejavnost prirejanja iger na srečo v obdobju gospodarske recesije izvzeta, se upad kupne moči pozna bolj ali manj vsem. Mond je ena od redkih igralnic v tem delu Evrope, ki med recesijo dosega boljše poslovne rezultate kot v prejšnjem letu. Naša posebnost je, da smo iz procesa zaključevanja investicije in osnovnega tržnega pozicioniranja prešli neposredno v stanje gospodarske recesije."
Kaj pomeni čedalje večje število igralnic in igralnih salonov v Sloveniji?
"Pomeni predvsem večjo in pestrejšo ponudbo ter zaostrene konkurenčne pogoje. Država mora pripraviti nacionalno strategijo razvoja igralništva, kjer bo opredeljeno, koliko velikih in malih igralniških koncesij bo v prihodnje pri nas, kakšna je absorpcijska moč trga in kaj se bo naredilo na področju urejanja odgovornega igralništva. Trenutne razmere niso spodbudne. Osebno podpiram koncentracijo igralniške dejavnosti na geografsko omejeni lokaciji po vzoru ZDA. Hit potrebuje razvoj, ki bo združeval več dejavnosti, ne samo igralniške, in katerih multiplikacijski učinki bodo delovali tudi na druge panoge v regiji. Zgraditi je treba trdnjavo, ki bo imela globoke in močne temelje. Če Italija sprosti konservativno zakonsko ureditev igralništva, se lahko kaj hitro zgodi, da bodo številke še bolj rdeče."
Izgubili ste velikega tekmeca, Casino Maribor, sedaj ste tako rekoč prvi v regiji.
"Naši podatki kažejo, da rast dosegamo predvsem na račun avstrijskih obiskovalcev, ki pa v zadnjem obdobju Casinoja Maribor niso več zahajali vanj. Naši največji tekmeci ostajajo Casino Graz in 4000 igralnih avtomatov na avstrijskem Štajerskem, kjer je zakonodaja precej svobodnejša kot pri nas. V malih igralnih salonih registracija obiskovalcev ni potrebna, igralne naprave pa niso povezane z nadzorno-informacijskim sistemom, ki igralcem zagotavlja varnost in nadzor državnih organov."
Koliko ljudi je zaposlenih v Mondu?
"Ob začetku našega poslovanja nas je bilo 170 v rednem delovnem razmerju, zaradi nujne sistematizacije, optimizacije in racionalizacije poslovanja pa smo združevali določena delovna mesta. Tako nas je danes 141 in še 45 študentov, ki opravljajo različna občasna in priložnostna dela."
Nekako se zdi, da Hit Monda ni nikoli jemal kot enakovrednega drugim svojim igralnicam.
"Hit ima vrhunske strokovnjake s področja igralništva v Evropi. V fazi vzpostavitve delovanja smo prejemali močno podporo matice. Tudi Hit se sooča s težavami, ki so odsev trenutnega stanja. Nova uprava potrebuje čas za pripravo celovitega sanacijskega načrta, v katerem bo prav gotovo zavzela tudi stališče matične družbe, kako v prihodnosti z naložbo v igralniško zabaviščni center Mond. Po prvotnih načrtih in projektih bi v Šentilju morali imeti celovit produkt, ki bi vključeval tako nastanitvene zmogljivosti kot veliko večnamensko dvorano za različne prireditve. Pozneje so se odločili, da projekt popolnoma spremenijo in ga izvajajo postopoma: najprej igralniško-zabaviščni center, šele pozneje pa hotel, ki je že predviden v občinskem lokacijskem načrtu."
Prav hotel velja za glavno pomanjkljivost.
"Brez hotela smo omejeni na trg, ki je oddaljen 45 minut vožnje, torej smo odvisni od dnevnih gostov. Naši boljši igralci ga pogrešajo, še posebej pa pride ta potreba do izraza pri tranzitnih gostih in gostih z oddaljenih destinacij. Obiskalo nas je več posameznikov in dve večji skupini igralcev iz oddaljenih trgov, vendar s ponudbo niso bili zadovoljni, saj so bili nastanjeni v hotelu, oddaljenem 30 minut vožnje."
Kljub vsej veličini Monda pa so zneski za glavne nagrade glede na velikost igralnice precej nizki. Koliko je znašal najvišji znesek, ki ga je osvojil en igralec?
"Naše nagrade lahko razdelimo v dve skupini. Nagradne igre, letos smo podelili štiri avtomobile in več kot 50.000 evrov nagrad v igralnih žetonih, ter jackpote. Teh smo jih letos izplačali za 1,400.000 evrov. Poenostavljeno rečeno: bolje je, da 10.000 gostom podarite nekaj tisoč evrov kot pa enemu milijon. Posameznik, neki gost iz Avstrije, je iz Monda ob enem obisku odnesel več kot 100.000 evrov. Visoke vsote pa so priigrali tudi slovenski gostje, ki so dobili od 40.000 do 60.000 evrov."
Kako temeljito spremljate stalne igralce in kaj ponujate najboljšim? V ZDA so zanje pripravljeni prestavljati lete letal in jim v sobe prinašati marsikaj "nezakonitega".
"Letov ne prestavljamo, smo pa za skupino najeli letalo in let popolnoma prilagodili njihovim željam. V sobe jim seveda ne prinašamo ničesar nezakonitega. Spremljamo jih z meritvami in jih na podlagi časa igranja, obiskov in višin stav razvrščamo v sklopu našega klubskega sistema. Vsak v igralnici pozna naše najboljše igralce. Zaposlujemo posebne gostitelje, ki med drugim skrbijo za vse želje najboljših gostov. Poenostavljeno: naš zlati gost si lahko brezplačno privošči jastoga, najboljši viski, njegovo ženo peljemo na ogled Dunaja, rezerviramo in plačamo mu letalsko vozovnico, ga pridemo iskat na letališče in poskrbimo za nastanitev v najboljšem hotelu. Na voljo smo mu 24 ur na dan, 365 dni v letu. Gost je za nas najpomembnejši in temu primerno skrbimo, da od nas ne bo odšel razočaran."
Koliko igralcev se vrne na "kraj zločina"?
"V letošnjem letu nas je več kot enkrat obiskalo 40 odstotkov gostov."
Kakšen je odstotek tujcev pri obisku igralnice in koliko denarja povprečno zapravi gost?
"Oseminpetdeset odstotkov vseh gostov je tujcev, povprečna poraba na gosta pa znaša 64 evrov."
Kaj menite o slovenski davčni zakonodaji, ki je precej neprizanesljiva?
"Predstavljajte si, da vam država še pred odbitkom stroškov tekočega poslovanja odvzame do 36 odstotkov bruto realizacije. Kot igralniška družba si ne moremo odbijati vstopnega davka na dodano vrednost, kar draži sleherno investicijsko vlaganje. Osnova za plačilo koncesnine in davka od posebnih iger na srečo pa je enaka, kar bi bilo lahko z ustavnopravnega vidika sporno in nedopustno. Hit je podal dopolnitve in spremembe, ministrski zbor pa je predlog zakona brez upoštevanja sprememb potrdil ter ga poslal v nadaljnji postopek. Ob predpostavki, da je naša povprečna bruto realizacija milijon evrov, to pomeni, da samo stroški dela in obveznosti do državne blagajne znašajo 660.000 evrov na mesec. Kje so nato še stroški energentov, vzdrževanja objekta in okolice, zakupa medijev, zabavnega programa, stroški neposrednega materiala in ugodnosti, ki jih dodeljujemo našim gostom. Izračun se ne izide. Pri nas pogosto kujemo v nebo izvozno usmerjena podjetja, le redki pa se zavedajo, da Mond predstavlja enega izmed večjih izvoznih podvigov v celotni regiji. Gre za izvoz storitev, kar predstavlja najčistejšo obliko oplemenitenja dodane vrednosti."
A vendar so igre na srečo luksuz, ki se obdavčuje.
"Mond ni klasična igralnica, ampak je igralniško-zabaviščni center. Ob igrah na srečo ponujamo tudi zabavo in storitve na področju gostinstva. Da v igralnico zahajajo samo bogataši, je stereotip. Večina naših gostov zahaja k nam zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa."
Igralnice so lahko tudi dober izgovor za davčne utaje. Igralcem zneskov oziroma igralnicam zmagovalnih srečnežev ni treba prijavljati davčni upravi.
"To drži, ko gre za izplačila na igralnih napravah, ko pa nekdo dobi avtomobil oziroma kakršnokoli drugo nagrado iz naslova nagradnih iger, ki jih organiziramo, je treba plačati akontacije dohodnine."
Vaši nasprotniki vam očitajo politična poznanstva.
"Človeško dostojanstvo pomeni, da je vsakemu posamezniku, ne glede na raso, vero, spol, politično opredeljenost in socialno okolje ali kakršnekoli druge razlike, pripadajo enake pravice, svoboščine, odgovornosti ter tudi čast in spoštovanje. Politična poznanstva ne smejo in ne morejo biti merilo ocene mojega delovanja. V poslovnem okolju sem vedno deloval v interesu družbe in ne politike."
Občasno priromajo na novinarske naslove anonimna pisma zaposlenih v vaši igralnici, v katerih izražajo nezadovoljstvo.
"Nekaj plevela na polju še ne pomeni, da je treba zavreči celotno žetev. Pri tako velikem kolektivu se bo zagotovo vedno našel nekdo, ki bo izražal nezadovoljstvo, četudi bi dobival dvakrat višjo plačo. Pri tem nihče niti ne pomisli, da gre lahko tudi za povsem osebne motive, kot sta zavist in nezadovoljstvo z lastnim življenjem. Glede na to, da so pri nas zaposlene vinske kraljice, estradne zvezde, aktivni nogometaši in nekdanji nogometni reprezentanti, domnevam, da jim ne more iti slabo."
Nam izdate višino vašega osebnega dohodka?
"S sklepom vlade znaša nekaj manj kot štirikratnik povprečne bruto plače v dejavnosti prirejanja iger na srečo, izplačane v preteklem letu, kar predstavlja 3500 evrov."
Ali so otroci v šolah preobremenjeni?

"Mislim, da ne. Poznam pa samo stanje do konca četrtega razreda osnovne šole in to za eno zelo pridno punco."

"Raziskave so pokazale, da slovenski otroci delajo za šolo manj kot njihovi vrstniki drugod po svetu, hkrati imajo šolo nadpovprečno radi in imajo v njej nadpovprečen občutek uspešnosti, poleg tega pa se v šoli počutijo nadpovprečno obremenjene. Če učenec ni obremenjen z določenimi vrstami naporov, jih kot odrasel še bolj čuti kot preobremenitve, ki jih ne prenese in ne obvlada. Zahteva po znanju vedno terja napor in obremenitev. Upam, da bo v edukacijskem procesu vedno več uporabnega znanja in da najmlajšim otrokom razbremenijo šolske torbe."

"Moje mnenje je, da so preveč obremenjeni. Predvsem zato, ker se mi zdi, da v šolah še vedno bolj iščejo neznanje kot znanje, snov pa podajajo na suhoparen, nezanimiv način. Sama sem šolo naredila tako, da sem se eno noč prej napiflala celotno snov, nato pa sem jo takoj po izpitu tudi pozabila. Tako na žalost dela večina, kar je zelo slabo, saj na koncu od predmeta ne odneseš prav nič."

"V šolah se skupaj z učitelji trudijo izpolniti učne načrte, ki so lahko res preobširni in nedodelani, vendar večinoma izvedljivi. Večji problem se mi zdi preobremenjenost otrok z nalogami in učenjem po pouku. Tam je vsak otrok prepuščen sam sebi oziroma staršem. Za otroke so po mojem mnenju bolj stresni trenutki priprave na pouk kot samo obiskovanje šole. Ponujene so jim tudi zunajšolske dejavnosti, ki zahtevajo od njih kar precej časa in truda, pričakuje pa se, da bo otrok obiskoval vsaj kakšno. Omenil bi tudi količino in težo šolskih potrebščin, ki jih prenašajo v torbicah. Za konec pa še tole: v glavo jim vcepljamo vedenje o marsikakšnih stvareh, ki pa jim v vsakdanjem življenju sploh ne pridejo prav."
Za komentiranje morate biti prijavljeni.