Saj ni črn hudič, saj je vendar človek. In jaz se normalno s človekom...

07.02.2010
Breda Pečan je osebnost, ki je zaznamovala tako Izolo kot današnjo slovensko vladajočo stranko, in je ženska, ki že vrsto let v svojem slogu prispeva k temu, da sta tudi zaradi nje in njene odločnosti Izola in Obala prepoznavni v vsej Sloveniji.
Kdo je Breda Pečan?
"Popolnoma navadna ženska, že nekoliko v letih in morda prav zaradi tega pogosto pripravljena marsikatero svojo misel, mnenje ali nekonformistično prepričanje izraziti javno in odprto, čeprav ni v skladu s splošnimi trendi. Sanjala sem, da bom znanstvenica kot Marie Curie, pa ni 'ratalo'. Mladostne sanje se po navadi tako ali tako ne uresničijo, vendar to še ne pomeni, da sem kaj manj zadovoljna s tem, kar sem postala in kar počnem. Če me vprašate, ali sem srečna, je odgovor da. Srečna sem, ker imam prekrasno družino, čudovitega moža, delo, ki ga počnem, opravljam z veseljem in mislim, da sem tudi kar koristna za družbo, ki ji služim."
Leta 1992 ste bili prvič izvoljeni za poslanko v državni zbor, leta 2004 drugič, v sedanjem sklicu pa ste poslanka že tretjič. Lahko primerjate posamezne mandate?
"Primerjava je zanimiva, saj je bil položaj moje stranke v teh treh obdobjih zelo različen. V prvem mandatu smo bili v prvih dveh letih 'pridružena' koalicijska stranka, ker nam Krščanski demokrati niso dovolili polnopravnega članstva v koaliciji, v drugi polovici pa smo tako in tako 'dobili nogo'. V mandatu 2004–2008 smo bili v globoki opoziciji, sedaj pa je preobrat popoln, saj naša stranka vodi koalicijo.
Z osebnega stališča lahko rečem, da je bilo obdobje od leta 1992 do 1996 še polno nekoliko naivnega idealizma. S kolegi poslanci iz konkurenčnih strank smo imeli bistveno bolj prijazne in korektne odnose pa tudi raven znanja, kultiviranosti in medsebojnih odnosov je bila mnogo višja, kot je danes in kot je bila v preteklem mandatu. Če pa primerjam ravnanje nas kot opozicije v prejšnjem mandatu in ravnanje trenutne opozicije, moram reči, da je razlika katastrofalna.
Prepričana sem, da so bile naše metode dela bistveno manj razdiralne in nikoli usmerjene v smislu, čim slabše, tem bolje, kot se to dogaja danes. Tako je našim opozicijskim nasprotnikom uspelo v prejšnjem letu s svojimi metodami kulturnega boja zapraviti toliko energije in časa vlade, državnih uradnikov, sodelavcev v državnem zboru ter nas poslank in poslancev, da so s tem uspeli zadržati izvajanje marsikatere aktivnosti pri odpravljanju posledic krize."
Kako se razumete s predsednikom stranke in vlade Borutom Pahorjem?
"Dobro."
Je po dobrem letu vladanja upravičil vaša pričakovanja?
"Seveda ne morem reči, da je upravičil vsa moja pričakovanja, se je pa kar dobro izkazal, zlasti pri odmikanju polen, ki mu jih je marsikdo poskusil podstaviti."
Kako ocenjujete delo ministrskega zbora?
"Velika večina ministric in ministrov je izjemno dobrih, čeprav v javnosti žal tega ni dovolj opaziti. Da so nekateri slabši, kot bi pričakovali, pa je verjetno kar normalno. Upam, da se bodo tudi oni prej ali slej izkazali, sicer jim ostane le, da si poiščejo drugo področje dejavnosti."
S kom je dialog najlažji in s kom najtežji?
"Dialog je vsekakor najtežji s tistimi, ki se v dialog niti ne spuščajo, ker enostavno svojega delovnega področja ne le ne obvladajo, ampak jih niti ne zanima. S takimi ljudmi pač dialoga preprosto ni. Drugače pa lahko rečem, da s tistimi ministri in ministricami, s katerimi ob svojem delu v državnem zboru prihajam v stik, zelo dobro komuniciram, zlasti z ministrom Pogačnikom, ministricami Jelušičevo, Kresalovo in Pavlinič Krebsovo, ministrom Križaničem, Miklavčičem, Lahovnikom ..."
Kakšno je vaše mnenje o Karlu Erjavcu?
"Lahko povem samo to, da z dosežki njegovega ministrovanja nikakor nisem zadovoljna, s kakšne druge plati pa ga nimam kaj ocenjevati."
Ali so po vašem mnenju očitki in kritika proti njemu upravičeni ali gre za gonjo?
"Ne morem sprejeti ocene, da je bila proti ministru Erjavcu organizirana kakršnakoli gonja. Res pa je, da se je po enem letu ministrovanja, ki mu je posvetil veliko premalo svojega časa in pozornosti, nakopičilo toliko napak in slabih stvari, da so pač po vsem tem času ena za drugo izbruhnile na plan. Zelo dobro bi bilo, da bi vsak človek, zlasti pa še politik, redno (tako kot medvedek iz znane otroške pesmice) 'zlezel vase' in temeljito pregledal svoje dejanje in nehanje ter popravil napačna ravnanja. Tako bi naredil nekaj koristnega zase in še za svojo okolico ter (kot politik) družbo v celoti."
Ali tudi vi menite, da bi Socialnim demokratom moralo pripasti več položajev oziroma bi postavili člane SD na več pomembnih funkcij?
"Ali ste že kdaj slišali za člana ali članico katerekoli stranke, ki sodeluje v kakršnikoli koaliciji, ki bi bil zadovoljen s številom svojih ministrov v katerikoli vladi?"
Bo ta koalicija obstala do konca mandata?
"Naj odgovorim v slogu mojega dvakratnega predsednika: 'Krucefiks, zakaj pa ne?'"
V stranki ste med kritičnimi, glasno poveste svoje mnenje, tudi če ni všečno vodstvu stranke. Kaj bi svetovali predsedniku stranke in vlade?
"Javno lahko povem samo to, kar tako ali tako vsi veste: naša stranka je socialdemokratska, zato moramo tudi kot vodilna vladna stranka slediti vrednotam socialne demokracije, ki se zagotovo niso spremenile v vseh 150 letih njenega obstoja. Nihče nas ni od tega odvezal in nihče nam ne bo dal odpustka, če bomo te vrednote izdali! Vse drugo, kar mu svetujem in mu bom še svetovala, pa pustimo notranji strankini komunikaciji."
Kako usklajujete družinsko življenje s politično aktivnostjo?
"Zdaj, ko so otroci že odrasli, se je moje družinsko življenje zreduciralo predvsem na konce tedna, ko sem skupaj z možem in za zdaj še kar pogosto z najmlajšim sinom. Sicer pa se je naše družinsko življenje že ves čas, tudi takrat, ko je bil politično aktiven predvsem ali samo mož, prepletalo s politiko, vendar na družini kar precej prijazen način. Skupaj smo se udeleževali raznih dogodkov, namenjenih javnosti, z otroki smo se vedno zelo odprto pogovarjali o vsem ..."
Kako se soočate z govoricami, za katere veste, da so neresnične?
"Proti govoricam pač na moreš nič. Težava je prav v tem, da ljudje, ki take govorice širijo, to počno z zelo jasnim ciljem, obenem pa tudi zelo dobro vedo, da so dobro skriti za množico prenašalcev laži, ki jih je praktično nemogoče identificirati. Tistih, ki govorico sprožijo, pa sploh ne. Edino, kar lahko zaleže proti temu najbolj podlemu orožju političnih nasprotnikov, je preprosto življenje med ljudmi, ki te poznajo, vsak dan vidijo, kaj počneš, kaj imaš, koliko porabiš in s čim se tudi sicer ukvarjaš v vsakdanjem življenju."
Ali je to davek politike? Je to politika?
"Zame to ni politika, ampak pritlehno, umazano intrigiranje ljudi, ki so jim nekoč (mislim, da tudi Marx in Engels) dali ime 'lumpenproletariat'. Politiko v pravem pomenu besede delajo ljudje, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti, ljudje, katerih cilj je, da s svojim delom in ravnanjem izboljšujejo razmere v družbi v dobro vseh, ne glede na to, ali mislijo enako kot večina ali ne. Samo poti, po katerih različni politiki želijo doseči te cilje, so različne, vendar na njih ne uporabljajo umazanih metod delovanja."
Na zadnjih lokalnih volitvah so v Izoli odločali volilni lističi, poslani po pošti. Zanima me, kako z nekajletne razdalje gledate na takratne odločitve?
"Tako kot takrat tudi danes lahko rečem samo to: o izvolitvi župana leta 2006 v Izoli niso odločili volilci, ampak sodišče. Da je razveljavilo volilne lističe, ki so prišli na volilne komisije na enak način kot v še najmanj dveh (pa tudi še nekaj več) občinah, pa je dejstvo, o katerem nima smisla razpravljati. V tem času sem izvedela marsikaj, marsikdo je pokazal pravo barvo, a za prelitim mlekom pač nima smisla žalovati."
Pozneje je tudi na nadomestnih volitvah znova zmagal Tomislav Klokočovnik. Kako ocenjujete njegov mandat?
"Zmagal ni Klokočovnik, ampak naivnost izolskih volilcev, ki so nasedli volilnemu manevru sosednjega župana. Njegov mandat pa kaže, kakšen je njegov domet. Človek, ki ne pozna svojega kraja, ki svojih ljudi nima rad kljub vsem njihovim napakam, ki mu ni mar za svoje ljudi, pač ne more biti dober župan. Sicer pa bomo Izolanke in Izolani še najmanj deset let tenko piskali ob odpravljanju posledic štiriletnega vladanja srčnega kirurga."
Ali vas je kdaj v tem času poklical za nasvet ali predloge?
"Se hecate? Saj dobi ošpice, če mu kdo samo omeni moje ime."
Kaj bi vi izpeljali bolje?
"Ali moram naštevati? Verjetno bi bilo bolj na mestu vprašanje: česa vi ne bi znali narediti tako dobro kot on? In odgovor je zelo kratek in enostaven: ne bi znala izvesti operacije."
Kako je z otokom pred Izolo? Slišati je, da je ta projekt še aktualen.
"Takoj ko bo imenovan novi minister za okolje in prostor, se bom potrudila, da bo končno naredil tisto, kar smo zaprosili že ministra Janeza Kopača in pozneje Janeza Podobnika. Prepričana sem, da bo novo vodstvo Izole sposobno izvesti ta projekt v zadovoljstvo ne le nas Istranov, ampak tudi naravovarstvenikov in pomorcev."
Spet se zapleta z vodstvom zdravstvenega doma. Kako bi vi rešili ta zaplet?
"Že zdavnaj, najmanj pa pred devetimi meseci bi poskrbela, da bi bil opravljen razpis. Ne mi govoriti, da v vsem tem času ne bi mogli najti primernega direktorja.«"
Kakšno je vaše stališče o tem, da je župan lahko tudi poslanec?
"Moje stališče je, da ni dobro opravljati obeh funkcij, a ne zaradi razlogov, ki so bili navedeni v javnosti (koruptivnost, zaslužkarstvo zaradi polovične županske plače, privilegiranost občine zaradi položaja v državnem zboru ...). Po mojem mnenju nihče ni tako zelo sposoben, da bi lahko res v polni meri opravljal obe nalogi. Ena ali druga trpi in to pač ni prav."
Kako ste vi opravljali obe funkciji?
"Dejstvo je, da enostavno nisem mogla opravljati obeh nalog tako, kot je treba. Nisem imela časa, da bi se dovolj posvetila poslanskemu delu, prav tako pa mi je zmanjkovalo časa tudi za župansko. Če bi imela današnje izkušnje in vednost, bi takrat (leta 2005) – po šestih mesecih, ker pač tako zahteva zakon – odstopila."
Ali nameravate na jesenskih volitvah spet kandidirati za županjo oziroma v občinski svet?
"Ne eno ne drugo. Tudi to sem že vsaj enkrat javno povedala, pa bolj za šalo kot zares, saj vem, da je kaj takega težko izvesti: kandidirala bi samo pod pogojem, da se 3500 polnoletnih Izolank in Izolanov podpiše pod zahtevo, da kandidiram za županjo Izole. To bi namreč pomenilo, da me naši ljudje res pogrešajo in želijo za županjo. In ker to pač ni mogoče, je odgovor seveda ne."
Kje se vidite čez deset let?
"V pokoju, upam, da s čim večjim številom vnukov in vnukinj, ki si jih res zelo želim. Ampak stvar ni odvisna od mene. Z možem bom urejala vrt, kje bova, pa ne vem. Upam, da še vedno v Izoli, med najinimi prijatelji ter dobrimi znanci in znankami."
Ali so otroci v šolah preobremenjeni?

"Mislim, da ne. Poznam pa samo stanje do konca četrtega razreda osnovne šole in to za eno zelo pridno punco."

"Raziskave so pokazale, da slovenski otroci delajo za šolo manj kot njihovi vrstniki drugod po svetu, hkrati imajo šolo nadpovprečno radi in imajo v njej nadpovprečen občutek uspešnosti, poleg tega pa se v šoli počutijo nadpovprečno obremenjene. Če učenec ni obremenjen z določenimi vrstami naporov, jih kot odrasel še bolj čuti kot preobremenitve, ki jih ne prenese in ne obvlada. Zahteva po znanju vedno terja napor in obremenitev. Upam, da bo v edukacijskem procesu vedno več uporabnega znanja in da najmlajšim otrokom razbremenijo šolske torbe."

"Moje mnenje je, da so preveč obremenjeni. Predvsem zato, ker se mi zdi, da v šolah še vedno bolj iščejo neznanje kot znanje, snov pa podajajo na suhoparen, nezanimiv način. Sama sem šolo naredila tako, da sem se eno noč prej napiflala celotno snov, nato pa sem jo takoj po izpitu tudi pozabila. Tako na žalost dela večina, kar je zelo slabo, saj na koncu od predmeta ne odneseš prav nič."

"V šolah se skupaj z učitelji trudijo izpolniti učne načrte, ki so lahko res preobširni in nedodelani, vendar večinoma izvedljivi. Večji problem se mi zdi preobremenjenost otrok z nalogami in učenjem po pouku. Tam je vsak otrok prepuščen sam sebi oziroma staršem. Za otroke so po mojem mnenju bolj stresni trenutki priprave na pouk kot samo obiskovanje šole. Ponujene so jim tudi zunajšolske dejavnosti, ki zahtevajo od njih kar precej časa in truda, pričakuje pa se, da bo otrok obiskoval vsaj kakšno. Omenil bi tudi količino in težo šolskih potrebščin, ki jih prenašajo v torbicah. Za konec pa še tole: v glavo jim vcepljamo vedenje o marsikakšnih stvareh, ki pa jim v vsakdanjem življenju sploh ne pridejo prav."
Za komentiranje morate biti prijavljeni.