Oliver Dragojević, morski volk, ki ljubi samoto

Ob morju živimo romantiki

07.02.2010

Legendarni dalmatinski glasbenik Oliver Dragojević se vrača na slovenske odre. Pevec, ki je svojo glasbeno pot začel že davnega leta 1963, je v svoji dolgoletni uspešni karieri (sprva kot pevec in klaviaturist kultne splitske skupine Batali, nato pa še kot samostojni glasbenik) nanizal vrsto zdaj že ponarodelih pesmi, kot so Galeb i ja, Cesarica, Skalinada, Malinkonija, Romanca, Poeta, Oprosti mi, pape, Vjeruj u ljubav, Nadalina, A vitar puše in Stine, ter pobral kopico festvialskh nagrad.

Pridih poletja in romantike bo tokrat svojim oboževalcem pričaral 12. februarja v mariborski Dvorani Tabor, pri tem pa se mu bo pridružil tudi njegov prijatelj Zlatan Stipišić - Gibonni. O njegovi izjemni popularnosti pri nas priča podatek, da bo to že njegov 15. koncert za valentinovo v omenjeni dvorani, do zdaj pa je organizatorjem vsakič uspelo zapolniti vse sedeže. Tudi tokrat, kot kaže, ne bo nič drugače, saj je že do zdaj pošlo več kot polovica vstopnic.

Leto je minilo in vnovič se vračate v Dvorano Tabor. Kaj ste tokrat pripravili za obiskovalce?
"Na tokratnem koncertu bom zapel nekaj svojih novih pesmi, seveda pa tudi vse svoje hite, ki jih publika pričakuje od mene. Prepričan sem, da bom s svojim repertoarjem upravičil pričakovanja obiskovalcev. Na odru bo poleg mene nastopil še Gibonni, ki je moj veliki prijatelj, poleg tega pa prihajava tudi iz istega kraja. Nekaj pesmi bova zapela tudi skupaj. Gibonni je odličen glasbenik, mene pa imajo tam zelo radi, tako da se obeta res fantastičen koncert in že zdaj bi rad povabil naše Mariborčane in Štajerce, naj ga obiščejo."
 
Devetnajstega aprila boste nastopili v slovitem londonskem Royal Albert Hall. Lahko poveste kaj več o tem?
"To bo koncert, na katerega sem čakal vse življenje. Po nastopu v pariški Olympii, najbolj znameniti newyorški dvorani Carnegie Hall in prestižni dunajski dvorani Konzerthaus se mi izpolnitev mojih sanj zdaj obeta še v Londonu. Potem me čaka samo še Opera House v Sydneyju. V Royal Albert Hall se mi bo na odru pridružil 35-članski simfonični orkester, bo pa še veliko drugih glasbenih gostov, med drugim bom nastopil tudi s skupino, ki je sodelovala pri Gibonnijevem novem albumu."

V pesmih pogosto pojete o ljubezni. Ste tudi sicer romantičen človek?
"Sem. Na splošno smo tisti, ki živimo ob morju, zelo romantični ljudje. Sam sem tako v življenju naredil zelo veliko romantičnih stvari. Pogosto na primer meni dragi osebi poklonim šopek rož, in to kar tako, ne da bi šlo za kakšno posebno priložnost ali praznik. Moji otroci pa mi kdaj pa kdaj za rojstni dan kupijo kakšno glasbilo, kar se mi zdi zelo romantično, saj sicer otroci po navadi staršem poklanjajo čokolado ali cvetje. Enkrat sem tako od njih dobil mandolino, kar mi zelo veliko pomeni, saj to priča o tem, da poznajo moj glasbeni okus in želje."
 
Kaj menite o sodobnih hrvaških glasbenikih?
"Smo majhna država z zelo velikim številom talentiranih ljudi, zato je zelo težko priti na vrh. Čeprav ti to uspe, pa ti mediji pozornost posvečajo samo kratek čas, dokler se ne pojavi kakšen novi obraz. Zato imajo sodobni glasbeniki samo malo možnosti, da bi s svojim delom lahko dolgoročno preživeli oziroma si iz tega ustvarili kariero. V času mojih začetkov je bilo lažje, saj je bilo tržišče veliko večje. Sam sicer zelo rad poslušam Gibonnija, Petra Graša in Tonyja Cetinskega, med slovenskimi glasbeniki pa bi izpostavil predvsem Ota Pestnerja, ki je res odličen pevec, in Ditko Haberl. Nikoli pa ne poslušam svojih pesmi."

Od vašega zadnjega albuma Vridilo je je minilo že skoraj pet let. Kdaj lahko pričakujemo kakšen novi glasbeni izdelek?
"Novi album, na katerem bo okoli 12 pesmi, je že v pripravi, po načrtih pa naj bi izšel še pred poletjem."

Čemu pripisujete svojo priljubljenost?
"Ne vem, morda jim je pri meni všeč ravno ta romantika, nežnost ali pa moja povezanost z morjem. Težko rečem."

Imate še kakšne neuresničene sanje?
"Niti ne. Vse življenje sem namreč povezan z glasbo in morjem, ki me od nekdaj osrečujeta, poleg tega pa imam še čudovito družino. Imam pa tudi svoj mali čolniček, na katerem preživim veliko svojega prostega časa in uživam v samoti. Vse življenje sem namreč obdan z veliko ljudmi, zato mi kdaj pa kdaj samota zelo prija."

Avtor: Teja Pelko