Zoja Brejc in Jurij Grobovšek, Ecoguerilla

Okoljevarstvo je nova religija, ki lahko poveže vse

07.02.2010

Foto: Črt Majcen

Pogled na okolje je danes tako kompleksen, da ga lahko rešujemo samo s podporo in v sodelovanju z gospodarstvom, so prepričani v Združenju za okoljsko komuniciranje in razvoj zelenih skupnosti EcoGuerilla, ki je bilo ustanovljeno leta 2008. S svojim javnim delovanjem, ki izhaja s stališča, da je treba glede okoljskih vprašanj nagovoriti in senzibilizirati vse tiste akterje skupnosti, ki imajo vpliv na okolje, je EcoGuerilla začela pred dobrimi štirimi meseci. Vzpostavili so spletno stran, ki je namenjena okoljskemu komuniciranju in izobraževanju. Organizirali so tudi že nekaj akcij, še več pa jih načrtujejo v prihodnje.

Kaj kot zavezniki okolja najbolj pogrešate v naših mestih?
Jurij Grobovšek: "Več stvari. Bolje bi lahko na primer uredili promet, odpravili stare avtobuse in prometne zastoje, ki so dejavnik nepotrebnih izpustov. Z več kolesarskimi stezami in varovanimi kolesarnicami bi lahko stimulirali prevoz s kolesi. Uredili bi lahko tudi alternativne oblike prevoza po mestu, kot so to naredili v Stockholmu, letošnji evropski zeleni prestolnici, kjer so za prevoz meščanov uvedli električne rikše. Te so se obenem izkazale kot primerne tudi za mobilno urbano oglaševanje. V Ljubljani bi se tako lahko pojavilo več električnih kavalirjev."
Zoja Brejc: "Slovenska mesta bi si lahko za svoj strateški cilj postavila trajnostni razvoj. S finančnimi spodbudami in usklajenim urbanističnim načrtovanjem bi lahko več investirala v reciklažno umetnost na prostem, ki bi imela obenem tudi uporabne razsežnosti. Tako bi na primer avtobusne postaje lahko postale tudi razstavni artefakti. Z uporabo reciklažne umetnosti bi mesto pridobilo nove turistične znamenitosti, meščani pa bi se na zanimiv način informirali o vplivu, ki ga imajo na okolje. V Ljubljani bi pri tem lahko v parkih in ob mestnih znamenitostih, podobno kot so to naredili v Londonu, vzpostavili več vodnjakov s pitno vodo, s čimer bi zmanjšali porabo plastenk med rekreativci in turisti."

Kaj pogrešate v zvezi z okoljskim vprašanjem na državni ravni?
Zoja Brejc: "Na splošno v Sloveniji pogrešamo večje zanimanje ljudi za okoljske teme in posledično odgovornejše ravnanje. V EcoGuerilli bi radi sprožili nacionalno razpravo, ki bo povezala vse deležnike družbe. Zavedati se je treba, da je vpliv kontaminirane vode na zdravje ministra ter delavca tako rekoč enak in da posledicam ne bomo mogli elitistično ubežati."
Jurij Grobovšek: "Zato, da bi okoljevarstveni diskurz postal del mainstreama, nas v EcoGuerilli zanima koncept okoljskega content marketinga. Ta spodbuja sodelovanje neprofitnega in profitnega sektorja, zanimajo pa nas tudi praktične rešitve ter medijski projekti, ki krepijo razvoj vrednot, pri katerih sta varovanje okolja in gospodarska rast kompatibilna cilja. Premalo se zavedamo priložnosti, ki jih ponuja zeleno gospodarstvo. To namreč ustvarja konkurenčno prednost in dodano vrednost ter odpira nova delovna mesta. Tu mi pride na misel večkrat zaprta avtocesta čez Rebrnice, ki potrebuje protivetrno ograjo. Ta bi bila lahko iz sončnih celic."

Kakšna so vajina opažanja o družbenem dogajanju v odnosu do okolja na evropski oziroma globalni ravni?
Zoja Brejc: "Zavedanje o soodvisnosti in skupnih učinkih bivanja na planetu Zemlja se krepi in če spremljamo globalno dogajanje, ugotovimo, da je okoljevarstvo postalo nova religija. Ta pa zaradi svojega nadnacionalnega vpliva lahko poveže vse narode sveta. Ne glede na to, ali verjamemo, da je globalno segrevanje povzročil človek, ali ne, pa ne moremo zanikati posledic podnebnih sprememb, s katerimi se nekatere države že spopadajo. Kot na primer Maldivi, ki lahko kmalu izginejo v morju."
Jurij Grobovšek: "EcoGuerilla se aktivno mreži z mednarodnimi partnerji, pri čemer gre za prisotnost v relevantnih omrežjih, kjer iščemo strateška partnerstva za vzpostavljanje mednarodne skupnosti z interesi na okoljskem področju. To bo omogočilo pretok informacij, izkušenj in izmenjavo uspešnih praks."

EcoGuerilla deluje predvsem kot informativna in proaktivna platforma. Ste spodbudili že kakšne konkretne zelene družbene projekte?
Jurij Grobovšek: "Veliko vlagamo v nenehen razvoj spletne platforme, torej zelenega medija, ki je dejansko že konkreten družbeni projekt. Imamo profesionalno ekipo s poglobljenim znanjem in izkušnjami z različnih področij, od kreativnih spletnih rešitev, marketinga in promocije, do organizacije, ter z dobrim vsebinskim poznavanjem področja, na katerem delujemo. Za razvoj zelenega medija aktivno iščemo dolgoročne strateške partnerje, ki jih zanima content marketing in so pripravljeni sodelovati pri inovativnih družbenih projektih."

Del vašega aktivizma je bilo tudi prižiganje sveč na ljubljanskem Prešernovem trgu ob podnebni konferenci v Köbenhavnu.
Jurij Grobovšek: "Ta pobuda je bila del globalne akcije civilne družbe, ki jo je spodbudila državljanska mreža Avaaz, ter je želela vodilnim politikom v Köbenhavnu pokazati, da ljudem po svetu ni vseeno, ker so dejansko izločeni iz procesov odločanja."
Zoja Brejc: "Že danes se namreč prebivalci posameznih delov sveta borijo za svojo eksistenco zaradi dvigovanja morske gladine, hudih neurij in na drugi strani širjenja puščav ter suše. To bomo sčasoma občutili tudi v razvitem svetu. Že v naslednjih desetletjih se kot posledice podnebnih sprememb pričakujejo množične migracije, ki bodo močno vplivale na demografsko in socialno situacijo tudi v Evropi. Na Prešernovem trgu se je tako pokazalo, da se načelno vsi strinjamo, da je treba nekaj storiti, znova pa se je potrdilo, da je od strinjanja do akcije še dolga pot."

Katere dejavnosti na področju okoljskega aktivizma še izvajate?
Jurij Grobovšek: "Podpiramo in predstavljamo različne pobude za spremembo svetovnega nazora in zavesti, ki promovirajo ekocentrični zasuk. Še posebej pa smo navdušeni nad aktivizmom za transformacijo sistemov produkcije, ki so izvor večine ekoloških problemov. Zanima nas tudi evolucija globalnega okoljskega aktivizma in njegove različne sodobne oblike, saj je naša primarna naloga spodbujanje okoljske participacije in vzpostavljanje proaktivne skupnosti vseh deležnikov družbe."
Zoja Brejc: "Na tem mestu lahko izpostavimo tudi našo božično zabavo Gverila darila za božič brez nakupov. Skozi zabavo smo ljudi spodbujali, da razmislijo o vplivu pretirane potrošnje, ki se ne pozna le v denarnici, ampak tudi v onesnaženju planeta. Neomejene produkcijske zmožnosti na eni strani in številni odpadki na drugi ne upoštevajo dveh dejstev, ki  ju ne gre zanemariti – omejenosti prostora in večstoletnega razkrajanja. Pri vsem tem pa je močno prisotno tudi vprašanje okoljske pravičnosti, saj so revne države odlagališče za odpadke razvitega sveta."

Na spletni strani EcoGuerilla sledite projektom, ki v oblikovanju in modi ustvarjajo z odgovornostjo do okolja in po načelih trajnostnega razvoja. Pogosto je pri tem uporabljena metoda recikliranja. Kaj pa so v tej kreativni industriji še okolju prijazni postopki ustvarjanja?
Jurij Grobovšek: "Nasploh morajo biti projekti v skladu s filozofijo treh R-jev, v angleškem jeziku reduce, reuse, recycle. Gre torej za zmanjšanje,vnovično uporabo in recikliranje. Pri recikliranju gre namreč večinoma za downcycling, kar pomeni nižanje kakovosti materiala. S promocijo umetnosti v postopkih recikliranja pa spodbujamo upcycling oziroma predelavo zavrženih predmetov in odpadkov, ki dobijo novo funkcijo in namen. To pri nas lepo uspeva kulturno ekološkemu društvu Smetumet. Zanimajo nas tudi inovativne industrijske rešitve po principu od zibke do zibke (v angleškem jeziku Cradle to Cradle), kjer se še pred nastankom produkta razmisli, kaj bo z njim po izteku njegove življenjske dobe. Avtorja ideje, kemik Michael Braungart in arhitekt William McDonough, poudarjata, da je treba obstoječi sistem produkcije korigirati ali na novo zasnovati do te mere, da se bo revitaliziral sam, tako kot se to dogaja v naravi."
Zoja Brejc: "Zanimiv primer tovrstnega zasuka v razmišljanju bi pomenil, da ne bi več obstajala univerzalna čistila za ves svet, kar sicer narekuje globalizirana trgovina. Posamezno čistilo bi po njunem mnenju morali prilagoditi lokalnim značilnostim, recimo trdoti vode in podobno. V določenih okoljih bi zato lahko za enak učinek uporabljali blažja čistila in s tem manj obremenjevali okolje."

V svojem spletnem zelenem mediju med drugim ustvarjate tudi rubrike Ekotrip, Lifestyle, Ekodieta … Za kaj gre pri tem?
Zoja Brejc: "Rdeča nit vseh rubrik v zelenem mediju EcoGuerilla je informiranje brez žuganja s prstom in moralističnega odkimavanja. Relevantne zelene informacije povezujemo s širšim dogajanjem v družbi in aktualnimi dogodki. Prebavljivo kratke in zabavne novice pa obogatimo še z videovsebinami."
Jurij Grobovšek: "V rubriki Ekodieta, če jo izpostavimo, predstavljamo ideje in namige za okolju prijazne načine prehranjevanja. V prehrambeni industriji je na primer mesna industrija tista, ki povzroča ogromen okoljski odtis, drug problem pa so gensko spremenjeni organizmi, ki so v odprtih sistemih poizkus z neslutenimi posledicami za okolje in človeka. S tem ne želimo spreobračati posameznikov v katerokoli smer, ampak pokazati alternative. Posameznike želimo spodbuditi k osebnim prispevkom po lastnih zmožnostih ter jim hkrati poudariti tudi moč, ki jo ima potrošnik s sprejemanjem svojih vsakodnevnih odločitev."

Kaj so vaši viri za spletni portal? Gre predvsem za selekcijo pomembnih tujih in domačih novic oziroma nastajajo tudi avtorski članki?
Zoja Brejc: "Usmerjeni smo v selekcijo informacij, ki jih je povsod na pretek. Zanima nas enostavno, 'prebavljivo' podajanje kompleksnejših informacij. Posebej nas zanimajo izkušnje in spoznanja okoljsko proaktivnih posameznikov iz domačega in mednarodnega prostora. Istočasno s slovensko spletno stranjo razvijamo tudi mednarodno, ki nastaja v angleškem jeziku. Slednja je specializirana za videovsebine in bo torej neke vrste zeleni YouTube. Ta obenem ponuja tudi avtorske intervjuje z mednarodnimi osebnostmi."

Avtor:  Neža Mrevlje