Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energijo

Potrebovali bomo novo jedrsko elektrarno

31.01.2010

Nekdanji okoljski minister iz časov Drnovškove in Ropove vlade Janez Kopač sedaj vodi direktorat za energijo v sklopu ministrstva za gospodarstvo. Slovenijo čakajo, če bo hotela zagotoviti lastno primerno oskrbo z električno energijo, številni veliki projekti, najverjetneje celo gradnja nove jedrske centrale. Pod ministrom Kopačem se je začel odvijati projekt gradnje novega šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, ki v zadnjem času vzbuja precej polemik o tem, ali je sploh smiseln in da bi se morala Slovenija bolj posvetiti obnovljivim virom energije.

V zadnjem času je bilo veliko polemik glede načrtovane izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Pojavljajo se očitki, da je projekt dražji kot drugod po svetu, da gre za preveč zastarelo tehnologijo in o spornih povezah projektantov, dobaviteljev,  kar je nenazadnje vzela pod drobnogled tudi protikorupcijska komisija. Na drugi strani pa gre verjetno tudi za ohranjevanje velenjskega rudnika.
"Nesporno bi morali rudnik zapreti brez te nove, nadomestne elektrarne. Toda to ni osnovni razlog za investicijo, temveč stabilna oskrba z elektriko v Sloveniji. Šoštanjska elektrarna proizvaja skoraj eno tretjino slovenske elektrike, kar ilustrativno pomeni, da osem ur na dan uporabljamo šoštanjsko elektriko. Od petih tamkajšnjih elektrarn bodo do leta 2014 štiri prenehale delovati. Peti blok pa bo postal popolnoma nerentabilen, ker bo leta 2013 treba kupovati kupone za izpuste toplogrednih plinov. To bo močno vplivalo na ceno elektrike iz termoelektrarn, zato nimamo druge izbire, kot da se odločimo za sodobno tehnologijo, kakršen je šesti blok TEŠ, ali pa vse skupaj zapremo. Sodobna tehnologija omogoča, da se celotni sedanji TEŠ nadomesti, kar je cenejše in okolju prijaznejše. Ne moremo pa si privoščiti, da bi leta 2014 ali kakšno leto pozneje ostali brez ene tretjine elektrike."

Odločitev o TEŠ kljub sedanjim polemikam ni nova, saj je bila pogodba o nabavi opreme podpisana že pod prejšnjo vlado oziroma jo je podpisala prejšnja vodstvena garnitura Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Tudi vi ste bili precej kritični in ste opozarjali, da je bil projekt TEŠ 6 v preteklosti slabo voden.
"Relacije med dobavitelji in projektanti so nekoliko nenavadne. TEŠ in HSE bi se lahko bolje ekipirala z lastnimi kadri med nastajanjem projekta."

Šoštanjska elektrika bo kljub novi tehnologiji vseeno draga, saj bo treba poleg investicije prišteti tudi emisijske kupone za toplogredne izpuste. Nekateri menijo, da se morda investicija v TEŠ 6 nikdar ne bo povrnila.
"Trenutno TEŠ pokuri na leto okrog štiri milijone ton velenjskega premoga. Šesti blok bo zaradi večjih izkoristkov potreboval letno 2,9 milijona ton premoga. Izpusti ogljikovega dioksida se bodo zmanjšali za 35 odstotkov. Investicija v TEŠ 6 je ravno tisto, kar zahteva Kjotski protokol, s sodobnejšo tehnologijo zmanjšati izpuste."

Kako sodoben pa bo sploh novi TEŠ 6 glede na sodobne tehnologije pridobivanja energije iz premoga?
"Vse nove termoelektrarne morajo v skladu z evropskimi direktivami uporabljati tehnologijo BAT (best available technology), ki mora imeti za termoelektrarne najmanj 42- ali 43-odstotne izkoristke. Sedanji bloki imajo povprečno le 30-odstotne izkoristke."

Rudniki lignita, kot je velenjski, so rentabilni le, če imajo porabnika v neposredni bližini. Brez TEŠ bi ostalo brez dela skoraj 1500 delavcev, kar bi bila nova socialna bomba v Šaleški dolini.
"Velik strošek bi bilo tudi zapiranje rudnika. Država je do zdaj letno dajala 20 milijonov evrov za zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik. Velenjski rudnik je bistveno večji, tako da bi bilo zapiranje precej dražje."

Cena projekta TEŠ 6 se je nenavadno precej dvignila, s 650 milijonov na 1,1 milijarde evrov. Kritiki projekta pa celo ocenjujejo, da naj bi se cena dvignila na 1,5 milijarde, kar je skoraj trikrat več od prvotnih načrtov.
"Prvotna cena je iz leta 2004, 2005. Takrat so bile cene dejansko tako nizke, vmes pa so se zgodile gospodarska ekspanzija po vsem svetu kot tudi zahteve po tehnologiji BAT. To je ceno tehnologije dvakrat podražilo, kar kažejo tudi neodvisne študije."

Naslednji večji energetski projekt, ki bo deležen precej polemik v javnosti, je nova jedrska elektrarna. Nekateri menijo, da jo nujno potrebujemo, vendar bi začela obratovati najprej čez 20 let.
"Teoretično je novo Nuklearno elektrarno Krško (NEK) nemogoče postaviti pred letom 2023. Dejstvo je, da Slovenija za stabilno oskrbo z energijo potrebuje TEŠ 6 in obstoječi NEK, ki mu bomo podaljšali življenjsko dobo do leta 2043. Po letu 2025 ali 2030 pa bomo za stabilno oskrbo najbrž počasi res potrebovali novo jedrsko elektrarno. Do takrat se lahko zgodi marsikaj. Vsekakor bomo povečali tudi delež energije iz obnovljivih virov, za kar si bistveno bolj prizadevamo."

Koliko se trenutno povečuje poraba električne energije v Sloveniji?
"Do leta 2008 se je poraba povečevala po 3,9 odstotka na leto, kar je dolgoročno nevzdržno. Lani pa je poraba padla kar za 12 odstotkov, kar je bila posledica gospodarskih razmer. Takšno porabo, kot je bila leta 2008, bomo imeli v Sloveniji spet šele po letu 2015. Sedanje elektrarne nam zdaj pokrivajo potrebe, vendar imamo povsem druge ambicije. Povečati moramo število obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije.
Direktiva EU nam nalaga, da moramo priti s sedanjih 16 odstotkov na 25 odstotkov končne porabe energije iz obnovljivih virov. Od sedanjih 16 odstotkov je okrogla polovica energije iz velikih slovenskih rek. Druga polovica pa je lesna biomasa in vse drugo. Kar je v bistvu zelo malo. Švedska recimo že zdaj iz biomase proizvede četrtino končne energije, poleg tega pa ima še velik vodni potencial.  Slovenija ima v odstotkih toliko gozda kot Švedska in naše možnosti so velikanske. Pri strukturi končne rabe namreč šteje vsa energija – poleg električne tudi toplota, energija v prometu in tako naprej. Slovenija bo četrtino energije iz obnovljivih virov do 2020 dosegla le z mnogo učinkovitejšo rabo energije, z gradnjo novih hidroelektrarn in drugih elektrarn na obnovljive vire, z množičnim prehodom od kurilnega olja in plina na ogrevanje s pomočjo lesa, sonca in zemeljske toplote ter z velikanskimi spremembami v prometu. Za slednje pa skoraj ne verjamem, da bi nam uspelo."

Kako lahko v prometu sploh dosežemo to, glede na dejstvo, da večina vozil uporablja fosilna goriva?
"Z večjo uporabo železnic, z večjo uporabo etanola in biodizla ter z bistveno več električnimi vozili. Upam, da nas bodo rešili električni avtomobili, ki imajo največji potencial predvsem pri krajših vožnjah z dosegom do 250 kilometrov na dan."

Z večjo uporabo električnih vozil bi se precej povečala poraba električne energije v Sloveniji.
"Če bi vsi avtomobili prešli na električno polnjenje, bi se poraba elektrike v Sloveniji povečala za približno 20 odstotkov, kar je še zmeraj vzdržno. Povečala pa bi se potreba po novi nuklearki."

Slovenija se je priključila projektu plinovoda Južni tok, kar pomeni, da bomo imeli dodatne možnosti za uvoz plina. Ali bi se Sloveniji bolj izplačale tudi plinske termoelektrarne, nenazadnje, ker proizvedejo manj toplogrednih plinov?
"Cena elektrike iz plinske elektrarne je mnogo višja. Po oceni Instituta Jožef Stefan bi bila leta 2020 približno 82 evrov na MWh, kar bo približno toliko, kot bi bila takrat cena uvožene elektrike, in bistveno več, kot bo cena iz TEŠ 6, kjer naj bi bila po vseh predpostavkah, vključno z 10-odstotnim donosom, 75 evrov. Vendar so to le ocene.''

Biomasa je najbrž poleg vodne energije najpomembnejši vir obnovljive energije, morda še geotermalna energija. Precej neslavno pa je propadel projekt vetrne elektrarne na Volovji rebri, ki je bil iz naravovarstvenega stališča umeščen v neprimerno območje.
"Za nekatere naravovarstvenike so vetrnice sporne povsod po Sloveniji, kjer bi bilo zadosti vetra, da bi se izplačale. Vetrni potencial v Sloveniji bi zadoščal za vsaj 150 MW instalirane moči, in to na lokacijah, ki naravovarstveno ne bi bile sporne. To je več, kot zmore na primer Termoelektrarna Trbovlje. Ta potencial bomo poskušali prostorsko locirati v nacionalnem energetskem programu, ki ga bomo sprejemali še letos. Geotermalna energija je v Sloveniji uporabna za ogrevanje, manj za pridobivanje električne energije. Naš največji potencial obnovljive energije je veriga elektrarn na srednji in spodnji Savi in upam, da tudi veriga pretočnih in ne akumulacijskih hidroelektrarn na reki Muri. Njihov vpliv ne sega dosti izven same rečne struge. Slovenija je lani sprejela vladno uredbo, ki je izjemno stimulativna za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije. Samo lani smo zato dobili 226 novih elektrarn na obnovljive vire. Energetska prihodnost bo obnovljiva."

To se zdi ogromna številka. Za kakšne elektrarne gre?
"V glavnem gre za elektrarnice, ki v večini uporabljajo fotovoltaiko. Med njimi je nekaj resnih bioplinskih elektrarn, v Sloveniji jih je že šest. Nekaj je majhnih hidroelektrarn in manjših vetrnic. Premik je spodbuden, toda ti razpršeni viri proizvedejo 0,65 TWh energije, kolikor bo letos na primer porabil samo Talum (Tovarna aluminija Kidričevo). Lani je bilo teh subvencij za 30 milijonov evrov, letos pa že 70 milijonov evrov. Zato vlada velik interes predvsem za vlaganje v fotovoltaiko, kjer so cene najbolj stimulativne."

Kdo vlaga v te majhne elektrarne, posamezniki, podjetja ali tudi lokalne skupnosti? Pred časom smo doživeli velik odpor proti bioplinarni v Motvarjevcih.
"Bioplinske elektrarne so danes prave rešiteljice kmetijstva, saj je težko živeti samo od same kmetijske dejavnosti. Na dolgi rok računamo, da razpršeni viri ne bodo mogli zagotoviti več kot 2 TWh v Sloveniji, čeprav bo veliko denarja namenjenega subvencijam. Na drugi strani moramo veliko narediti za manjšo porabo energije, za učinkovitejšo rabo. S tem se nam bo lahko povečal tudi delež energije iz obnovljivih virov.
Največ lahko naredimo s toplotno izolacijo stavb, saj poberejo kar 40 odstotkov v končni strukturi porabe energije, za osvetljevanje, ogrevanje, hlajenje ... Tu so lahko prihranki največji. Stare stanovanjske bloke lahko celo rekonstruiramo tako, da porabijo kar 70 odstotkov manj energije. Zato je bila lani sprejeta vladna uredba, ki od vseh dobaviteljev energije zahteva, da pri končnih uporabnikih zmanjšajo porabo energije za en odstotek letno. Ekonomski instrument, ki spremlja to zavezo, je dodatek k ceni energentov, ki bo usmerjen v Eko sklad in ne v proračun. Letos bo prinesel 20 milijonov evrov, drugo leto okoli 30 milijonov, leta 2012 pa 45 milijonov evrov.
Lani smo iz Eko sklada namenili 11 milijonov sredstev za ukrepe pri 9500 gospodinjstvih, za izolacije fasad, nova okna, za sončne kolektorje za toplo vodo ... Letos bomo za podobne ukrepe tako namenili že 20 milijonov in računam, da bomo pomagali do 20.000 gospodinjstvom. Prihodnja leta bo, tako kot znesek, raslo tudi število ukrepov in pričakujem pravo ljudsko gibanje investicij v učinkovito rabo energije. Letos bodo tudi subvencije večje za dohodkovno šibkejše. Do zdaj so bile enake ne glede na dohodek. Predvsem si želimo povečati investicije v večstanovanjskih stavbah, saj se v individualnih hišah ljudje bistveno bolj zavedajo učinkovite rabe energije."

V Sloveniji smo bili v minulih letih priča poplavi stanovanjskih novogradenj. Ali so energetsko kaj bolj varčne od starejših?
"Priča smo relativno žalostni zgodbi, saj do leta 2002 ni bilo nobenih predpisov glede toplotne izolacije. Kot okoljski minister sem predpisal pravilnik o toplotni izolaciji zgradb, ki je zahteval določeno kakovost oken, materialov in osem centimetrov izolacije zunanjih sten. Leta 2008 je tedanji minister Janez Podobnik predpisal novi pravilnik o rabi energije v stavbah, ki je predvidel strožje standarde, vendar je hkrati napisal, da še vedno velja stari pravilnik. Vsi se držijo starega pravilnika, saj je za investitorje bistveno cenejši. Okoljsko ministrstvo prepričujemo, naj novi pravilnik začne veljati čim prej. Pomemben je tudi zato, ker zapoveduje, da morajo vse nove stavbe zagotoviti 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Tako bodo eko stavbe postale standard. Nov izziv, ki je pred nami, so eko naselja."

Poleg funkcije generalnega direktorja direktorata za energijo ste tudi samostojni ljubljanski mestni svetnik. Boste na jesenskih volitvah vnovič kandidirali v mestni svet? Boste podprli vnovično kandidaturo župana Zorana Jankovića ali imate pri Zaresu kakšnega svojega kandidata?
"Samostojni svetnik sem, ker Zares ni oblikoval svoje svetniške skupine. Kot stranka smo nastali po volitvah. Odločitve o županskem kandidatu Zares še ni sprejel."

Kako ste zadovoljni z novimi projekti Mola z energetskega stališča? Nova dvorana in stadion se z energetskega stališče ne zdita nek presežek, čeprav nove športne objekte gradijo tako, da so energetsko samozadostni. Številne športne dvorane so v večini vkopane v zemljo ali narejene iz recikliranih materialov.
"Načrtovana sta tako, kot zahtevajo predpisi, ki pa niso najbolj ambiciozni z vidika energetske učinkovitosti. Že dlje časa predlagam, da bi se Ljubljana prijavila na projekt Smart Cities, energetsko pametnih mest. Gre za ambiciozen projekt, vendar se bo zanj dalo dobiti kar nekaj evropskega denarja. EU ima načrt izbrati od 25 do 30 evropskih mest, ki bi bila vključena v ta program in bi v njih izvajali demonstracijske projekte učinkovite rabe energije v prometu, ogrevanju, pri proizvodnji elektrike …
Ljubljana zdaj sprejema nov izvedbeni strateški načrt in tam je bistveno premalo ambicioznih rešitev. Ljubljana bi lahko energetsko izrabljala Ljubljanico s pomočjo toplotnih črpalk in z manjšimi hidroelektrarnami, ker ima zaradi zapornic ustrezen padec. Popoln nesmisel je tudi prepoved nameščanja vetrnih naprav za pridobivanje elektrike na območju celotnega Mola. Obnovljivi viri tudi nimajo ustrezne prednosti pri ogrevanju, saj je načrtovana širitev plinovodnega omrežja in dovoljena uporaba kurilnega olja tudi pri novogradnjah. Ljubljana nima lokalnega energetskega koncepta, kar ji ni v čast, saj ga že imajo mnoge manjše občine."

Avtor:  Gregor Cerar