Tone Vogrinec, oče slovenskega alpskega smučanja

Toliko teoretičnih možnosti še nismo imeli

13.02.2010

Tone Vogrinec je vodja slovenske odprave na zimski olimpijadi, ki se je včeraj začela v kanadskem Vancouvru. Gre za zimsko olimpijado, od katere mnogi pričakujejo več kot od prejšnjih, po nekaterih napovedih so naši v konkurenci celo za več kot deset kolajn. Z legendarnim "Tono" smo se pogovarjali o smučanju nekoč in danes, o politiki in športu, o olimpijadi in o mariborski univerzijadi. 

Poslanka Alenka Jeraj je v oddaji Piramida izjavila, da če vi ne bi pognali slovenskega smučanja, bi ga pač nekdo drug.
"Na to izjavo v tej debilni oddaji so me opozorili, ob ogledu na internetu pa sem bil zgrožen. Ne toliko nad Jerajevo, ki pač nima pojma. Sploh ji ne zamerim, saj je premlada, da bi se lahko spominjala vsega. Bolj zgrožen sem bil nad izjavo kontroverznega odvetnika Danijela Starmana, ki se po Ljubljani vozi z elitnim porschejem. Rekel je, da sem se vse življenje okoriščal na račun slovenske smučarije?! Da nikoli nisem nič delal in bogato živim?! To me je presunilo! Hotel sem mu napisati pismo, a sem ugotovil, da tega pač ni vreden. Za takšne kretene nima smisla izgubljati časa!"

Kaj je torej res?
"To, da sem do osamosvojitve izgubil dve družini zaradi smučarije. Da sem imel plačo, ki je bila podobna današnjim plačam čistilk v kaki boljši firmi, ker v času SFRJ pač ni bilo denarja za plačevanje trenerjev. Da sem delal od prvega januarja 1970! Šele od osamosvojitve naprej lahko govorim o solidnih dohodkih, ki so seveda daleč od dohodkov nekega Starmana. Do upokojitve leta 2006 sem deloval v sklopu razpoložljivih sredstev. Elanovo jadrnico, katere solastnik sem, bi mirne duše prodal za majhen denar, ker odkar sem v pokoju, nimam niti za vzdrževanje."

Kaj pa dejstvo, da smo se Slovenci osamosvajali tudi skozi alpsko smučanje?
"Seveda. Več razlogov je za to. Najpomembnejši je zagotovo športni. Jugoslavija je bila športno razvita država, priti v reprezentanco pa je bilo za Slovence zelo zelo težko. Edino smučanje je bil šport, ki je bil praktično stoodstotno slovenski. Drugi razlog je meja z alpskimi državami, pa tudi drugače smo radi spremljali te športe. Nenazadnje je bilo v najboljših časih v sezoni na smučeh več kot 400.000 Slovencev.
Prav zato je ob prvem Križajevem skoku med Avstrijce Slovencem zaigralo srce. Imena slovenskih smučarjev so odšla čez naše meje, česar pri drugih športih ni bilo. Četudi je nogomet šport številka ena, prenosa Slovenije ne bomo videli nikjer razen doma in pri nasprotnikih. Lisico in Pokal Vitranc pa prenaša dvajset postaj v živo! Pa tudi mediji so nam bili izjemno naklonjeni. Verjetno tudi zato, ker takrat pri nas ni bilo drugih športov. Šele z osamosvojitvijo je bilo mogoče postati reprezentant v več kot šestdesetih panogah."

Vse te panoge imajo ambicije priti na sam vrh, kajne?
"Drži. A bo iz leta v leto težje. Prej ko slej bo večina športov zaradi pomanjkanja denarja padla na nivo rekreacije. Ostali bodo samo tisti, ki imajo za sabo medije. Zimski športi zagotovo."

Nekoč ste rekli, da verjamete v klubskem športu samo v košarkarje Olimpije. Rekli ste, da se morajo športni funkcionarji osredotočiti na določene športe, druge pa dobesedno postaviti na raven čistega amaterizma.
"Takrat sem celo razmišljal o administrativnih ukrepih, da bi začeli rangirati športe. To danes zagotovo odpade, saj bi se vsi pobili. Prej ali slej bo to uredil trg, saj javnih sredstev ne bo dovolj za vse. Ravno zaradi tržnih zakonitostih bosta morali dve tretjini športov na nivo rekreacije."

Kateri bodo zagotovo ostali?
"Najmanj 15 različnih športnih panog: praktično vse igre z žogo, atletika, gimnastika, zimski športi. Odpadle pa bodo tiste, ki nimajo publike, medijev, ki so mednarodno slabo razvite, in tiste, ki preveč stanejo. Vsi nekam hodijo, v neke evropske lige. To stane. Enkrat ne bo več denarja niti za prevoze niti za tekmovanja. Prav zato bodo drugorazredne evropske lige onemogočene. Če ni denarja za družbene dejavnosti, ga ne bo niti za šport. Treba ga bo pravilno kanalizirati, da se bo investicija povrnila. Tu socializma ni več."

Čeprav gremo na olimpijske igre kot eni od največjih favoritov, v olimpijskem komiteju še vedno nimamo svojega rednega predstavnika.
"Verjetno ga ne bomo dobili nikoli, saj smo premajhni. Če bi imeli svetovnega prvaka v teku na dvesto metrov in bi bil izobražen ter politično vpliven atlet, bi kot svetovno znana osebnost še imel neko možnost. Je pa gotovo nerodno, da o naslednji olimpijadi največkrat odloči predstavnik Afrike, ki nima snega."

Zdi se, da imamo na teh olimpijskih igrah največ možnosti za osvojitev kolajn do zdaj.
"Drži. Nikoli v zgodovini ni bilo toliko teoretičnih možnosti. Lahko se vrnemo z nič ali pa s petimi. V krogu za kolajno so vsi, ki so v svetovnem pokalu že vsaj enkrat ali dvakrat dosegli vrhunske rezultate. Odvisno je tudi od spleta okoliščin. Petri Majdič so napovedovali najmanj tri kolajne, toda v sprintu ji lahko kaka tekmovalka stopi na smučko in Petra ostane brez vsega. V klasičnem teku se lahko zgodi, da prvih dvajset starta v lepem vremenu, ko pridejo na vrsto najboljše, pa se vsuje sneg. Tudi Tina Maze je fenomen, v vseh petih disciplinah ima možnosti za vrhunski dosežek. In kaj če ne osvoji ničesar?"

Mimogrede, ali podpirate Tino Maze na njeni samostojni poti?
"Absolutno. Dokler se bo v tej ekipi dobro počutila in dosegala vrhunske rezultate, je to pravzaprav najboljše, kar se ji lahko zgodi. Vendar ne pozabimo, Tina je odšla svojo pot, ko je že dosegla vrhunce v svoji karieri. Za mlade tekmovalke ta formula ni nujno uspešna naložba. Prav nasprotno."

Jernej Damjan in Ilka Štuhec torej delata napako?
"Ja, poglejte, kaj pa sta napravila letos? Sta od lani kaj napredovala? Čeprav je treba poudariti, da Damjan nima nesporazumov na nivoju smučarske zveze, prav tako dela veliko stvari v sklopu reprezentance."

Zakaj se po vašem dogajajo nesporazumi na ravni smučarska zveza – tekmovalci?
"Celotna smučarska zveza ima proračun 1,3 milijona evrov. To je morda manj kot rokometašice Krima. Moral bi biti čarovnik, da bi s tem denarjem zadostil vsem potrebam. Vsem smučarkam je namenjenih nekaj več kot 200.000 evrov. Če bi od tega denarja dal dve tretjini Tini, kar se je pričakovalo, bi uničil kompletno žensko alpsko smučanje."

Kako se bodo torej dogovorili?
"Po končani sezoni je treba strniti glave. Pomagati je treba Tini, kolikor je mogoče, in paziti, da ob tem ne uničimo prirastka. Ni pa zanemarljiv podatek, da je smučarska zveza kljub recesiji zgradila športni center na Pokljuki in da ima vsa ta leta še vedno deset milijonov letnega proračuna. Letos bodo volitve za novo vodstvo smučarske zveze, ki bo moralo zagotoviti vsaj tolikšen proračun. Iskati pa bo treba boljši prirastek. To bo najtežja stvar."

Druga največja prireditev bo letos še svetovno prvenstvo v nogometu. Kakšne so po vašem realne možnosti?
"Nogometašem – ne kapa – klobuk dol, me pa moti, da se ponavlja zgodba iz Koreje, da nogometaši zahtevajo udeležbo tudi pri sponzorskem denarju. To je zame nepošteno. Bojim se, da se bodo ravno zaradi denarja spet sprli na napačnem mestu. Ta denar bi morala Nogometna zveza Slovenije vlagati v mlade, v razvoj nogometa, ne pa deliti milijonov evrov med prvokategornike. Ker sem večen optimist, pričakujem zmago nad Alžirijo, neodločeno z ZDA in morda prehod v osmino."

Letos bodo tudi volitve, boste tekmovali tudi v politiki?
"Dva mandata sem že mariborski mestni svetnik LDS. Ob upoštevanju dejstva, da bom pristal na mestu predsednika organizacijskega odbora zimske univerzijade, ne bi bilo slabo, če bi v mestnem svetu direktno držal povezavo. Županski stolček me ne zanima, sicer sem pa dve tretjini športnik in samo eno tretjino politik."

Še vedno mislite, da je Maribor že danes pripravljen na zimsko univerzijado?
"Absolutno. Vendar se mora pri nas spremeniti tudi klima. Maribor bo z univerzijado samo pridobil. Na osnovi univerzijade in denarja, ki je že odobren in bo prišel od drugod, bodo zgradili nekaj pomembnih objektov, ki bodo koristili tako športu kot kulturi in rekreaciji občanov. To je glavni problem. Če bi bila problem samo organizacija univerzijade, jo lahko napravimo takoj!"

Kako?
"Alpske proge so pripravljene, tudi tista za smuk. Teki: Rogla, svetovni pokal, proge – pripravljene. Biatlon: s Pokljuke pripeljemo tehnologijo na Areh. Hokej: Maribor, Celje, Gradec in Ljubljana. Umetnostno in hitrostno drsanje lahko hitro uredimo z montažno dvorano in balonom. Sprinterski teki pod Pohorjem. Vse to gre! Ampak ni namen organizirati univerzijado. Namen je skozi univerzijado poriniti razvojne projekte, ki brez univerzijade ne bi bili zgrajeni tako hitro."

Če minister Lukšič ne bo dal denarja, boste vseeno imeli univerzijado?
"Denar je odobren. Ampak treba je vedeti, da univerzijada ni projekt za 300 milijonov evrov, kot se govori. V te zneske je vključeno vse, kar bi naj Maribor imel čez 50 let. Od avtocest do cest na Pohorju."

Avtor: Miha Štamcar, Marko Pigac