Ivan Zidar, direktor SCT

Za 64 milijonov evrov se ne da zgraditi Markovca

28.06.2009

Ivan Zidar je eden izmed najpomembnejših slovenskih direktorjev iz generacije slovenske zgodbe o uspehu. Lahko bi ga postavili ob bok Antonu Majzlju iz Mobitela, Milošu Kovačiču iz Krke, Francu Premku iz Petrola, Danilu Kovačiču in Branku Tomažiču iz Hita ter Tonetu Turnšku iz Pivovarne Laško, če naštejemo samo najpomembnejše. Ivan Zidar je edini izmed velikih direktorjev, ki je ostal na svojem položaju, čeprav so se lani, prav v tem času, nekateri še kako trudili, da bi se ga znebili. Prejšnja vlada je prodajala zgodbo o tem, da je Zidar tajkun. Največji slovenski gradbenik, ki je v svojem sedlu praktično že več kot 40 let, pa pravi, da so se hoteli zgolj polastiti družbe SCT, enega od največjih podjetij pri nas.

V državnem zboru so ustanovili parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj bi preiskovala celotno gradnjo slovenskih avtocest od vsega začetka. Kako komentirate ustanovitev takšnega organa?

"Naj odgovorim z vprašanjem. Zakaj in s kakšnim namenom in komu v korist analiziranje za sedemnajst let nazaj in zakaj jemljejo dragocen čas tistim, ki delajo? Namesto tega bi se raje vprašali, zakaj že v obdobju prejšnje vlade nismo razmišljali, kako bomo preživeli recesijo v gradbeništvu. Po drugi strani ne razumem ustanovitve komisije, ker menim, da smo delo opravili zelo korektno. Študija nacionalnega programa gradnje slovenskih avtocest je bila postavljena leta 1992. Izpeljali smo jo skupaj s takratnim prometnim ministrom Igorjem Umkom. Narejeni sta bili tudi bilanca stanja in uspešnosti ter primerjava slovenskega BDP z drugimi državami o tem, kolikšen delež BDP namenjajo za gradnjo avtocest druge države. Tako bi videli, koliko je Slovenija sposobna zgraditi sama, v kolikšnem času lahko zgradi avtoceste in kakšen model financiranja bi bil najprimernejši. Predlagani so bili trije modeli: cestninski tolar, kredit in koncesije. Odločili smo se za kombinacijo prvih dveh modelov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je za dokončanje gorenjske in dolenjske avtoceste organiziral kredit Sloveniji prav SCT."

Ali je bila gradnja slovenskih avtocest za vas uspešen projekt?

"Če kdo dvomi, da ni bil uspešen, naj pomisli, da bi se lahko še naprej vozil po vaških cestah. Avtocestni program smo izvedli po najnižjih možnih cenah, v roku in zelo kakovostno. Rečem lahko, da sem zelo zadovoljen, da sem lahko sodeloval pri slovenskem avtocestnem programu od vsega začetka. Po drugi strani pa moram poudariti, da je na naših avtocestah samo dva promila napak, mogoče malenkost več na mostovih, kar je izjemno malo. V tujini nam pri tem nihče ne seže do kolen. Tudi statistično je bilo dokazano, da delamo na prebivalca najhitreje na svetu. Avtocestni program je edina stvar v novi slovenski državi, ki je resnično uspela! Mogoče gre za to, da se v tej državi trudimo uničiti vse, kar je uspešno. Zanima me, kaj bo sedaj delala ta preiskovalna komisija. Ne vem še, ali se bom udeležil zaslišanj, saj imam veliko pametnejšega dela. Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi v tem času svojim delavcem poiskal delo, saj je treba tudi v recesiji zagotoviti plače, poleg tega pa se zmanjšuje obseg dela v Sloveniji. Nekdanja vlada ni naredila nobenih razvojnih projektov, recimo železniškega programa. Prav zato poskušam z SCT prebroditi težko krizo tudi s prestrukturiranjem in pridobivanjem projektov v tujini. Malce smo pozabili na nekdanjo Jugoslavijo. Pozabili smo, da smo nekoč živeli skupaj ter se drug od drugega naučili dobre in slabe stvari. Od juga smo se naučili predvsem to, da je vse mogoče oziroma 'ništa nije nemoguče'. Res pa je, da nas je bilo takrat 22 milijonov, medtem ko nas je zdaj samo dva milijona."

V Beogradu gradite most, nekaj projektov imate menda tudi v Bosni in Hercegovini ter Albaniji.

"V Beogradu gradimo most, v Sarajevu pa sarajevsko obvoznico. Posel v Sarajevu je vreden 65 milijonov evrov, vrednost mosta čez Savo v Beogradu pa je 150 milijonov evrov. Gre za prestižen objekt po sistemu 'harfa', gradimo pa ga skupaj z avstrijskim Porrom. V Železniku imamo tovarno betonskih izdelkov Ivo Lola Ribar skupaj s podjetjem Caričin grad, ki ima 24.000 kvadratnih metrov površin. V Beogradu imamo kar nekaj svojih podjetij. Dobre povezave imamo tudi s Kosovom in Albanijo. V naslednjih tednih bo odprt 18-kilometrski odsek avtoceste med Albanijo in Kosovom. Najbolj prestižnega pomena za nas pa je gradnja luke Drač, ki ima samo malo manjše kapacitete kot naša Luka Koper. Albanci bi z njo radi oskrbovali Kosovo, Makedonijo ter del Bolgarije in Romunije, tako da bi postala ena izmed najpomembnejših luk v regiji. Naslednji naš večji projekt pa bo najbrž spet v arabskem svetu."

Eden izmed zadnjih večjih slovenskih avtocestnih projektov je predor Markovec. Gradilo ga bo Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je tesno povezano s šefom Pivovarne Laško Boškom Šrotom. Govorilo se je, da bodo z njim financirali odplačevanje Šrotovih kreditov. Njihova ponudba, 64,5 milijona evrov, naj bi bila po vašem mnenju popolnoma nerealna. Se boste pritožili na odločitev?

"Včasih je veljal zakon o javnih naročilih, kjer je veljalo, da je ponudba pravilna ali nepravilna. Nekdanji finančni minister Andrej Bajuk pa je spremenil zakon in sedaj so ponudbe popolne ali nepopolne, kar pomeni, da je mogoče zadeve dopolnjevati. Če bi bila Slovenija pravna država, bi bil predor Markovec že končan. Tako pa nas je Bajuk z različnimi prijemi poskušal diskvalificirati. Razpis so ponovili, vendar sta nadzorni svet in komisija Darsa spet sprejela napačno odločitev, saj ponudba CPM in Alpine Baua nima nobene zveze ne z razpisnimi pogoji ne s kalkulativnimi osnovami. Strokovnjakom, ki so jim dali projekt v presojo, so vnaprej zabičali, kakšna mora biti njihova odločitev, sicer ne bodo več sodelovali z njimi."

Imate dokaze o tem, da je Dars izsiljeval strokovnjake?

"Glasovalni sistem v nadzornem svetu Darsa je bil dobro usklajen. Imam pa določene informacije. Nenazadnje vemo, kaj se da zgraditi za ta denar in česa ne. SCT bo najprej zahteval ogled ponudbe CPM in avstrijskega podjetja Alpine Bau. Mimogrede, skupaj nastopata samo zato, ker razen SCT nobeno slovensko podjetje ne more izpolniti pogojev Evropske investicijske banke oziroma mednarodnih razpisnih kriterijev. CPM potrebuje Alpine Bau. Kakorkoli že, naši strokovnjaki, tako pravniki, ekonomisti kot inženirji, bodo pregledali njihove izračune."

Ponudba SCT je bila na robu, ponudba CPM in Alpine Baua, ki je bila za 20 milijonov evrov nižja, pa je po vašem čisti damping. Torej lahko spet pričakujemo številne anekse?

"Kaj bo z aneksi, ne vem. CPM je majhno podjetje in ni enakovredno SCT, saj je njegova realizacija praktično desetkrat manjša. Alpine Bau jim je dal svoje reference, ne verjamem pa, da bodo od Avstrijcev dobili kakšen denar."

Zakaj se za 64,5 milijona evrov ne da zgraditi predora Markovec?

"Naša ponudba je bila 82 milijonov evrov, pa gre za ceno, ki je na samem robu. Zaradi geologije, objektov, ki stojijo na hribu, in tudi zaradi morebitne podražitve materialov na tržišču gre za velika tveganja. Kakšna je cena Alpine Baua, sem najbolje odgovoril novinarki TV Slovenija, ki sem jo vprašal, ali lahko skoči tri metre. Tega se ne da narediti. To so stvari, ki so sprte s fizikalnimi zakoni."

Tridesetega junija bo minilo eno leto od vaše druge aretacije. Že nekaj časa se ne govori o vaših kaznivih dejanjih, ni nobenih obtožnic, nič se še ni premaknilo. Kaj se je dogajalo? Zakaj mislite, da so vas aretirali?

"Šel sem na finale evropskega prvenstva v nogometu, vendar so me aretirali in mi dali lisice na roke ter me treščili v policijsko vozilo. Vprašali so me, ali vem, zakaj so mi odvzeli prostost, in mi pojasnili, da zaradi zlorabe položaja in pravic. Po enem letu jim lahko zastavim nasprotno vprašanje: v čigavem imenu je nekdo zlorabil položaj in pravice, da so naju z odvetnikom Boštjanom Penkom vklenili brez naloga preiskovalnega sodnika Andreja Barage, ki tega ni podpisal? Penko je tam jokal, sam sem ga bodril, saj nisem storil nič drugega, kot da sem mu dal dokumente glede posestva v Fiesi, ki mi jih je dal odvetnik Čeferin. Osebno nisem nikoli razmišljal o tem, ali je on še vedno tožilec ali je že odvetnik. Penko je pošten intelektualec in ni kupljiv, še vedno pa je v začetniški odvetniški fazi, ko odvetniki delajo naivno."

Nekateri trdijo, da je šlo za načrtno gonjo proti vam. Ali so si morda nekatere stranke želele na vaš račun nabirati politične točke pred volitvami?

"Lani sem bil dvakrat v zaporu, najprej zaradi Čiste lopate, a nobena zadeva nima nobene zveze z mano. Temeljni cilj je bila moja likvidacija in nacionalizacija družbe SCT. Če bi se rešili mene, bi bili na konju. V trojki Igor Bavčar, Boško Šrot in jaz sem bil najprimernejši, ker sem najstarejši, bolan in bi to težko preživel. Sklepali so, da bi z mano najlažje dobili politične točke. In so jih tudi dobili. Čisto lopato so izvedli, ko so jim javnomnenjske ankete kazale najslabše. V trenutku sem jim prinesel deset točk. Nato se je izkazalo, da bomo dobro naredili predor Šentvid, vendar to očitno ni ustrezalo vsem. Kot orodje so uporabili takratnega najboljšega in najpriljubljenejšega ministra Radovana Žerjava. Ob drugi aretaciji so me vnaprej opozorili in mi svetovali, naj raje zbolim ali omedlim, da me bodo odpeljali v bolnišnico. Vendar sem rekel ne, hvala, in raje končal v zaporu. S tem so dobili politične točke, kot so jih pozneje dobili tudi s protipožarno zaščito na 25 let stari galeriji predora Šentvid, o čemer me sploh niso obvestili. Zdaj, ko smo odstranili vso zaščito, je najbolj varna. Protipožarno zaščito je izbral Dars, SCT ni nikoli delal z Angleži."

Mislite, da obstajajo ljudje, ki bi jim ustrezal propad družbe SCT?

"Seveda, obstajajo pa tudi tuja podjetja, ki bi jim propad SCT zelo koristil."

Lani ste napovedali cel kup tožb in ovadb zaradi politične gonje proti SCT. V kateri fazi so ovadbe?

"To imajo v rokah moji pravniki in ne vem, koliko je teh tožb. Tridesetega junija bom podal uradno odškodninsko tožbo zaradi aretacije. Nimajo niti naloga preiskovalnega sodnika niti enega samega dokaza zanjo. Tisti, ki se je spomnil aretacij, je delal zelo po domače, hkrati pa zlorabil svoj položaj."

Pred kratkim ste končali obnovo letališke steze na Brniku. Ta projekt velja za zelo zahtevnega, izvajajo pa ga samo najboljše gradbene družbe. Privoščili ste si celo manjši spektakel.

"Ponovil sem uspeh izpred 31 let, ko sem vzpostavil linijski sistem vodenja. Takrat smo dali signal s pištolo, zdaj pa s sireno. Pomembno je, da gre za delo v treh fazah, za katero mora biti ekipa vrhunsko usposobljena. Na letališčih ni enak asfalt, kot je na cestah, sicer pa vidite, da je prejšnji zdržal kar 31 let. Poleg tega morajo vsi sistemi delovati hkrati, nihče ne sme prenehati delati. Vsako uro je treba položiti 600 ton asfalta."

Znano je, da ste bili dolga leta predsednik Nogometnega kluba Olimpija. Zdaj so se stvari spremenile, Olimpija se vrača v prvo ligo. Bi sprejeli funkcijo častnega predsednika kluba, če bi vam to ponudili?

"Še vedno sem sestavni del Olimpije. Zaradi nje sem imel veliko težav in skrbi, hkrati pa sem pridobil veliko menedžerskih izkušenj. Predvsem pa mi veliko pomeni, da sem lahko vodil Olimpijo v prvi jugoslovanski ligi. Odšel sem kot pokalni prvak. Videl sem, da ne gre več, saj nisem imel časa. Čestitam novemu predsedniku, a mu ob tem svetujem, naj kar takoj zapusti položaj, če bo funkcijo opravljal samo občasno. S klubom moraš živeti in delati zanj vsaj štiri ure na dan. Z mojo ekipo smo bili državni prvaki, igrali smo v evropskih pokalih. V Olimpiji je bila večina igralcev, ki so Slovenijo uvrstili na svetovno prvenstvo. A če bi komu prišlo na misel, da bom častni predsednik samo zato, da bom zbiral denar, naj to pozabi."

 

"Ob drugi aretaciji so me vnaprej opozorili in mi svetovali, naj raje zbolim ali omedlim, da me odpeljejo v bolnišnico."

Avtor: Besedilo: Gregor Cerar, Miha Štamcar Foto: Nada Mihajlović