Vlado Marinič, predsednik policijskega sindikata Podravja in kandidat za župana občine Šentilj

Župani ne morejo biti druže Tito!

07.02.2010

Vlado Marinič je tisti politični osmoljenec iz leta 2000, ki je v sklepnem delu bitke za poslanski mandat s sumljivimi glasovi iz tujine izgubil proti takratnemu kolegu na listi Slovenske nacionalne stranke Bogdanu Baroviču in ostal brez sedeža v parlamentu. Sicer je znan mariborski kritik, ki kot predsednik policijskega sindikata Podravja v različnih občilih redno graja predvsem politične tekmece. Marinič, ki je lani celo razmišljal, da bi Sladki Vrh in Zgornjo Velko odcepil iz občine Šentilj, bo na jesenskih županskih volitvah v Šentilju vnovič preizkušal svojo srečo.

Ali v Šentilju sploh lahko resno govorimo o turizmu kot o panogi, ki bi morala preživljati občino?
"V preteklosti smo imeli pripravljenih kar nekaj projektov. Seveda je bilo treba njihovo pripravo plačati, a danes o tem praktično ne slišimo ničesar več. Konkretnih turističnih projektov, ki bi jih Šentilj moral izpeljati, pa občina s to garnituro ne premore, čeprav imamo različne komisije, tudi komisijo za turizem, ki je tu le zato, da pobira sejnine."

A vendar v občino spada tudi Hitov kazino Mond.
"Tako je. Do Monda imam pozitiven odnos, čeprav govorimo o igralnici, saj dobi občina iz tega naslova na leto približno 600.000 evrov."

Občina dobi torej na leto za turizem več kot pol milijona evrov, turizma pa od nikoder. V enem mandatu je to poltretji milijon evrov.
"Občina bi ta sredstva morala razpršiti po proračunu za turizem in druge investicije. Sredstva bi se morala vračati nazaj, za razvijanje in boljši doprinos turizma. Nujno potrebujemo hotel, saj ljudi nimamo kam dati spat. Valjajo se po kmečkih turizmih."

Kaj pa številni objekti na mejnem prehodu, ki bolj kot ne samevajo?
"Nekatere objekte bi bilo treba obnoviti, druge pa porušiti, še posebej stare mostove, ki niso uporabni. Ta del Šentilja bi bilo treba urediti bodisi v bivalne prostore bodisi v turistično ali industrijsko cono, in to za majhen denar s pomočjo pravih programov ter državnih in evropskih sredstev. Problem nastane, ker občinski kader ni specializiran za take zadeve, čeprav je redno zaposlenih za nedoločen čas kar 19 ljudi, kar je sicer nenavadno, saj se občinska uprava menja skupaj z županom."

Koliko evropskih sredstev pa je občina Šentilj doslej že dobila?
"Dobila je 840.000 evrov za trg na Zgornji Velki, več zagotovo ne, saj nas župan Edvard Čagran v zadnjem času na vseh sejah informira o aktivnostih. Župan bi v našem primeru moral biti pomemben koordinator med opozicijo in pozicijo."

Torej niste najbolj zadovoljni s kolačem, ki vam ga namenja občinski vrh?
"Po moji oceni se občina Šentilj konča v Ceršaku za kapelico (kraj pri Šentilju, op. p.). Vsi drugi smo prepuščeni samim sebi, da o Tratah sploh ne govorim. Trate so neke vrste tretje Haloze. Kaj vse smo nekoč imeli tam, a danes ni ničesar več! Občina kot celota bi se morala razvijati enakomerno."
 
A saj ste se tudi sami Sladkovršani strinjali s tem, da se Paloma gradi v Šentilju.
"To so nas 'napumpali' s strani vodstva občine, tudi na občinskem svetu. Palome v Šentilju ne bo. Celo zemljišče bo občina odkupila nazaj in bo spet vprašanje njegove vrednosti – ali ga bomo preplačali ali ne."

Kdo bo nosil odgovornost?
"Župan, čeprav za to ni sam kriv. Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! Zdaj jim še uspeva. Kaj bo pa jutri, ko jih ne bo več? Naši potomci bodo plačevali njihov davek."

Zakaj si potem prizadevate, da bi postali župan? Ali ni škoda časa in živcev?
"Ne. Po zadnjih podatkih bo kandidiralo dvanajst kandidatov, od tega vsaj polovica iz vrst SDS, in glede na to se bom še enkrat preizkusil tudi sam, saj je že napočil čas, da občino vodi nekdo izmed 'nas'. Moti me le, da nas bo spet preveč z našega konca, kar se lahko še enkrat konča kot slaba naložba."

Vendarle se zdi, da aktualni župan Edvard Čagran nima konkurence.
"Poglejte, sedanji župan ne more biti 'druže Tito', ne more biti večen. Čas je za spremembe. Situacija je drugačna, nismo več v SFRJ, ampak smo v EU. Tudi predsednik države ima le dva mandata. To bi država morala urediti. Dva mandata in zgodba je zaključena, razen če gre pri tem za posebne interese posameznikov, da se lahko preko sedanjih, torej aktualnih županov izvajajo nekatere aktivnosti, ki jih sicer z novimi svežimi imeni ne bi mogli."

Ali boljši program in kritika nista dovolj za končno zmago?
"Sta in nista. Naš župan ima to prednost, da je bil dolgo edini kandidat in se je imel možnost zapisati v podzavest starejših volilcev. Nazadnje je pristal v SDS, kjer so mu tudi z močnim denarnim vložkom in organiziranim 'spornim' razvažanjem volilcev na predčasne volitve tudi omogočili izvolitev. Sam nimam toliko denarja, da bi si najel kombije, volilce pogostil s klobasami in vinom, jim dal v žep še kakšen 'trinkgeld' evro ter jih zvozil na volišče. Politične stranke v občini prejmejo 21.000 evrov na leto. Ob tem povejmo, da neodvisne liste ne dobimo niti ficka, večino pokasira SDS, ki ima skoraj polovico vseh svetnikov. Torej se njihovi predvolilni shodi in zabave financirajo iz našega in ne njihovega denarja!"

Zakaj vam v Sladkem Vrhu v vseh teh letih ni uspelo postaviti bencinske črpalke? V Šentilju rastejo kot gobe po dežju.
"Sladki Vrh bi že zdavnaj moral imeti bencinsko črpalko. Petrol je zemljišče že odkupil, vendar ni bilo ne pravega interesa ne politične volje, niti pri županu, niti med svetniki."

Ali vas ni v občinskem svetu polovica? Torej ste svetniki iz tistega okoliša nesposobni, če ne znate poskrbeti zase?
"Drži. Trenutno nas je polovica, vendar nekateri izvoljeni svetniki, pa naj bo to nekdanji podpredsednik parlamenta iz vrst stranke DeSUS ali predstavnik SLS – oba sta iz naših koncev – ne delujejo v smeri razvoja našega kraja. Na koncu se lahko zgodi, da črpalke zaradi slabih izbojevanih pozicij v Sladkem Vrhu ne bo nikoli. Podobno je tudi z večnamenskim objektom, kjer bi poleg pošte moralo biti še nekaj drugih pomembnih institucij, na primer gasilski dom, ki ga v času volitev vedno 'postavljamo'. Da ne omenjam slabe mobilne pokritosti ter televizijskega in internetnega signala. Analiza ankete občine še vedno ni predstavljena, krajani Selnice ob Muri pa so svojo peticijo tudi že davno oddali."

Kaj bo z nekdanjo stražnico JLA v Ceršaku, ki jo je nekdanji notranji minister Dragutin Mate občini predal s klavzulo, da se mora v njenih prostorih izvajati promocija kulture in turizma na podeželju? V resnici pa v njej lokalni podjetnik na črno kuri žagovino.
"V resnici je tam resnično proizvodnja omenjenega zasebnika, objekt pa so obnovili javni delavci občine Šentilj. V tej stražnici bi prvotno moral biti dom upokojencev, vendar zgradba ne ustreza merilom, saj je preveč oddaljena od centra dogajanja. Predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc je predlagal izvrstno rešitev. Stražnico bi lahko uporabili kot mladinski center, ki bi bil hkrati tudi turistična infotočka s sobami."

S Krajncem sta lani želela osamosvojiti Sladki Vrh in Zgornjo Velko od občine Šentilj.
"Tako je, stara želja vseh teh krajevnih skupnosti je, da bi bile samostojne. Zadeve so se pripravljale, potekali so pogovori med vplivnimi ljudmi, vendar na koncu ni bilo pravega interesa pri posameznikih v močnih strankah. Nekdanja direktorica občinske uprave, sedaj visoka članica SDS, ki je bila največji zagovornik tega projekta, danes sploh noče več slišati o tem. Tudi nekaterim članom SLS zagotovo ni v interesu, da bi odšli svojo pot, saj bi bila nepovratna sredstva bistveno nižja kot sicer. Po drugi strani pa od Bohlove kmetije nimamo nič. Na račun tega si je raje zgradil hišo, ker je od občine pokasiral takratnih 20 milijonov tolarjev. Kdo si pa ne bi zgradil hiše zastonj?"

O Krajncu imate dokaj dobro mnenje. Zakaj torej ne kandidirata skupaj ter si na koncu razdelita županski in podžupanski sedež?
"To niti ne bi bila slaba ideja, saj je Krajnc že imel nekaj izvrstnih predlogov, ki bi lahko bistveno nadomestili izgubo, ki smo jo doživeli s prenehanjem pobiranja komunalne takse. A o taksi ne bi govoril, ker me lahko zanese, saj zelo dobro vemo, kaj se je izvajalo tam in kdo je kradel denar občini. Vpletenim se do danes ni nič zgodilo, nekateri celo sedijo v parlamentu."

Ni to napad brez dokazov, saj ti ljudje niso nikoli kazensko odgovarjali?
"Dokazljivo je bilo, vendar so bili postopki zoper njih ustavljeni po dekretu od zgoraj."

Kako gre skupaj razkol z željo, da bi Šentilj postal mestna občina?
"Sem za delitev, a le v primeru neenakomernega razvoja, kar se dogaja. Sicer pa sem prvi podal predlog, da postanemo mestna občina, kar si tudi zaslužimo, bolj ali manj pa izpolnjujemo tudi vse predpise za njen nastanek."

Tako bi nastala mestna občina, ki ne bi imela brezplačnega cestnega dostopa do štajerske prestolnice.
"Žal je tako, da je v Pesnici edini rondo na svetu, ki je opredeljen kot avtocesta. Drugače bi prebivalci našega kraja lahko šli v Maribor brez vinjete. Z odlokom prejšnje vlade pa je bilo sprejeto, da je pesniški rondo, ki je v resnici križišče, avtocesta. Po drugi strani imamo še vedno kabine za cestninjenje, ki so tam skupaj z delavci Darsa samo v napoto. To je treba po hitrem postopku odstraniti. Šentilj je okno v svet, ne pa da damo ljudem že ob vstopu vedeti, da smo represivna država, ki komaj čaka, da koga kaznuje."

Že nekaj časa si prizadevate, da bi bili lahko policisti tudi člani političnih strank.
"Predsednik vlade Borut Pahor nam je pred kratkim na službenem razgovoru 'off the record' obljubil, da bodo primer policistov temeljito proučili. Zakaj ne bi bili tudi policisti člani političnih strank kot recimo sodniki in drugi državni funkcionarji?"

Avtor:  Marko Pigac