Tajkuni, patria in leva opcija

07.02.2010

MIHA ŠTAMCAR

 

Zadnjič sem prebral poročilo za javnost, ki ga je eno izmed združenj novinarjev v Sloveniji lansiralo med publiko. Pravijo, da pri nas večino medijev obvladuje leva opcija. Smela trditev, bi lahko rekli, še posebej zato, ker osebno ne opazim nobenega res levičarskega medija pri nas, ampak o tem je seveda težko govoriti in osebno mnenje po navadi ni mnenje vseh ...

A govoriti o levi opciji, ki obvladuje večino medijev, to pa seveda je zgodba. Ali so levičarji lahko veliki lastniki? In če so, kaj to pomeni za njihove medije? Imajo delavci v levih medijih več pravic, v desnih pa manj? Ali to recimo pomeni, da ima urednik "desnega" Žurnala, ki si ga lasti avstrijska Styria, slabo plačo, urednik "leve" Mladine pa izvrstno? Ali to pomeni, da imajo recimo pri desničarski Družini manj dopusta in da pri Delavski enotnosti novinar dela zgolj šest ur na dan?

Nesmisel; klasični mediji so na trgu in trg določa njihovo politiko. Če hočejo lastniki ustvarjati dobiček, se ne morejo ukvarjati z opcijami, ki so na oblasti. Na dlani je primer naše največje časopisne hiše, ki se je v času spremembe oblasti predvsem prepustila vladajoči opciji, drago kupila nek propadajoči tednik in izgubila velik del naklade. Toliko o lastnikih in o tem, kako jih lahko zanimajo politične opcije.

Če pa je za tiste, ki kritizirajo našo medijsko stvarnost, nekdo pripadnik leve politične opcije samo zaradi dejstva, ker njegov časopis preveč podrobno poroča o tajnih sestankih med Janezom Janšo in tajkuni ter o aferi Patria, potem je vse skupaj vseeno preveč poenostavljeno in bolj spominja na logiko izključevanja kot na resno analizo.

Avtor: MIHA ŠTAMCAR