Ko poker postane služba

Nekaterim poker plača najemnino, drugim vzame duševni mir.

07.02.2010

Najbolj priljubljen je Texas Holdem Foto: Robert Marin

"Spomnim se, kako smo v študentu začeli igrati poker s petimi kartami. Pa ne da bi služili, občasno, za zabavo, s 500 tolarji v kovancih. Potem pa je prišel ta bum z igranjem texasa prek interneta. Poznam jih kar nekaj, ki so se ga v izjemno kratkem času tako 'nadrkali', da z njimi sploh ni bilo več zabavno igrati. 'Zjebali' so te z nekimi težkimi strategijami, pa še knjige so brali, zato sem nehal," se spominja Robi, ki je še pred kratkim gulil klopi mariborske univerze.

V zadnjem desetletju je postala igra Texas Holdem Poker res hudo popularna in je praktično zasenčila tradicionalni poker s petimi kartami. K temu je bržkone pripomogel tudi svetovni splet, kjer obstaja vrsta igralnic in stavnic, ki omogočajo igranje; med najbolj znanimi so na primer Party Poker, Ultimate Bet, Poker Stars, da ne naštevamo preveč. Mnogim je igranje prek spleta postalo služba, saj pred zaslonom preživijo tudi do osem ur in več. "Sprva sem igral samo za zabavo, za majhne zneske, a sem hitro spoznal, da se z nekaj discipline da tudi dobro zaslužiti," pove neimenovani 25-letni študent, ki si s pokrom plačuje najemnino za garsonjero v središču Ljubljane skupaj z vsemi tekočimi stroški. Za igranje porabi na dan od dve do štiri ure, zasluži pa najmanj tisoč evrov na mesec.

Ko pa se zabava in užitek prevesita v trpljenje in ko za nov turnir, ki se začne nekaj po polnoči, še ob desetih mrzlično prodajate televizor, je vsekakor smiselno poiskati strokovno pomoč. "V Sloveniji nimamo raziskave, ki bi na reprezentativnem vzorcu potrdila točne deleže zasvojenih z igrami na srečo. Poleg tega skupine za samopomoč, tako pri nas kot v tujini, ne ponujajo dokumentacije, terapevtski centri za zdravljenje pa samo redko izvajajo dodatne študije. Ljudje v aktivni fazi zasvojenosti svoje težave pogosto zanikajo in podoba zasvojenega z igrami na srečo ni tako prepoznavna kot podoba odvisnega od prepovedanih mamil ali alkohola. Igralec iger na srečo uživa v družbi različne statuse in opravlja različne družbene vloge," pojasnjuje Nevenka Podgornik iz Nacionalnega inštituta za psihoterapijo.

Zato so toliko bolj zgovrni podatki iz ZDA, kjer se z raziskovanjem in zdravljenjem patološkega hazardiranja ukvarjajo že vrsto let in kjer ugotavljajo, da kar 99 odstotkov igralcev zagreši kriminalno dejanje, več kot 90 odstotkov jih igra tudi po tem, ko že vse izgubijo, 17 odstotkov pa jih poskusi narediti samomor.

Vprašalnik

1. Ali ste kdaj izostali z dela zaradi igre na srečo?
2. Ali je hazardiranje onesrečilo vaše družinsko življenje?
3. Ali je hazardiranje škodilo vašemu ugledu?
4. Ali ste kdaj čutili obžalovanje zaradi hazardiranja?
5. Ali ste kdaj igrali na srečo, da bi poplačali dolgove ali rešili finančne probleme?
6. Ali ste zardi hazardiranja znižali življenjske ambicije ali učinkovitosti?
7. Ali ste po izgubi čutili, da se morate čim prej vrniti in priigrati denar nazaj?
8. Ali ste po dobitku čutili močno potrebo, da se vrnete in zadenete še več?
9. Ali ste pogosto igrali do zadnjega centa?
10. Ali ste si kdaj izposodili denar za igranje?
11. Ali ste kdaj kaj prodali, da bi dobili denar za igranje?
12. Ali ste omahovali, da bi priigrani denar uporabili za pokritje vsakdanjih stroškov?
13. Ali ste bili zaradi igranja nepozorni do sebe ali svoje družine?
14. Ali ste kdaj igrali dlje, kot ste načrtovali?
15. Ali ste kdaj igrali, da bi pobegnili pred skrbmi in problemi?
16. Ali ste kdaj razmišljali, da bi naredili kaj nezakonitega, da bi dobili denar za igro? Ste to storili?
17. Ali zaradi igranja slabo spite?
18. Ali greste igrat zaradi prepirov, razočaranj ali frustracij?
19. Ali vas nekaj žene, da bi vsak srečni dogodek proslavili z nekaj urami hazardiranja?
20. Ali ste kdaj razmišljali, da bi si vzeli življenje zaradi hazardiranja?

Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na sedem vprašanj, ste zasvojeni s hazardiranjem, zato čim prej poiščite pomoč. V Sloveniji je ena od oblik pomoči, namenjena zasvojenim z igrami na srečo, telefon Nacionalnega inštituta za psihoterapijo (040 849 049 ali 030 321 771).

Avtor: Robert Marin