Blokovska delitev medijev

07.02.2010

Ameriška nevladna organizacija Freedom House vsako leto izda poročilo o svobodi tiska po svetu.

V poročilu Združenja novinarjev in publicistov trdijo, da so dnevni časopisi v Sloveniji praktično pod nadzorom politične levice Foto: Črt Majcen

Slovenijo sicer uvršča med države, kjer velja svoboda tiska, vendar so v poročilu večkrat omenjene najrazličnejše ovire, na katere naletijo novinarji pri svojem delu, od ekonomskih in političnih pritiskov do (ne)upravičenih sodnih pregonov.

Prejšnji teden pa je luč sveta ugledala tudi slovenska verzija ocene svobode tiska v Sloveniji, poročilo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Poročevalci so se posvetili v glavnem tisku, in to vsakodnevnim tiskanim izdajam. Televizijske postaje, ki so celo pomembnejši medij od tiskanih izdaj, so namreč le skopo omenjene, radijske postaje in spletni mediji pa za omenjeno združenje na Slovenskem očitno ne obstajajo ali pa so morda premalo pomembni. Prav tako ni veliko omemb o ekonomskih pritiskih in sorodnih težavah, s katerimi se srečujejo novinarji, glavni problem naj bi pač bilo premalo politične pluralnosti oziroma naj bi bili mediji preveč "levi".

Poročilo ZNP, domnevnih poznavalcev medijske scene, pod njega se je podpisal predsednik združenja Igor Kršinar, naj bi razkrivalo politične vplive na medije, predvsem pritiske sedanje oblasti. Hkrati pa so pohvale vredna tudi opozorila na sporne določbe v slovenski zakonodaji. Na trenutke se sicer zdi, da so avtorji poročilo objavili, ne da bi ga prebrali, ali pa zgolj površno poznajo dogodke in dejstva, ki jih omenjajo.

Tako recimo omenjajo, da je večinski lastnik časopisne družbe Dnevnik družba DZS, katere lastnik je Bojan Petan, podpornik Gregorja Golobiča. Petan je namreč predsednik uprave DZS in ne lastnik, čeprav ima DZS precej prepleteno lastništvo. Navajajo tudi, da so novinarji RTV Slovenija razkrili laž ministra Golobiča, da ni solastnik tega podjetja oziroma da ima podjetje zavarovane bančne kredite. Kar ravno ne drži, saj so bili glavni očitek namreč nezavarovani krediti. Avtorji poročila se glede šikaniranj novinarjev ukvarjajo predvsem s svojimi primeri oziroma zgodbami nekaterih članov upravnega sveta in nadzornega odbora ZNP, ki so jih na njihove pozicije v medijih imenovali v času Janševe vlade, pozneje pa so jih degradirali.

Med spornimi členi slovenske zakonodaje je omenjeno dejstvo "da kazenski zakonik še vedno dovoljuje politikom, da novinarje kazensko preganjajo zaradi žalitve države ali funkcije predsednika države". Prav na tej podlagi namreč temelji kazenski pregon zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki je v svojem dokumentarcu podvomil o poštenosti nekdanjega slovenskega predsednika vlade.

Avtor:  Gregor Cerar