V EU ne bo skupne srbohrvaščine

07.02.2010

V sredo so v Evropskem parlamentu sprejeli resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU, v kateri piše, da bi lahko naša južna soseda tehnična pogajanja z EU končala v letu 2010.

Za kanček razburjenja pri nekdanjih "južnih bratih" pa sta z dopolnilom o problematiki jezikov ob vključevanju držav zahodnega Balkana v EU poskrbeli poslanki Zelenih, Nemka Franziska Katharina Brantner in Nizozemka Marija Cornelissen. Opozorili sta, da stroški prevajanja in tolmačenja v uradne jezike kandidatk za vstop v EU obremenjujejo proračun EU, zato sta Evropski komisiji in hrvaški vladi predlagali, naj najdeta ustrezen dogovor glede hrvaščine, ki pozneje ne bo onemogočal vseobsežnega sporazuma o jezikih s Srbijo, BiH in Črno goro.

Skratka, predlagali sta uvedbo srbohrvaščine, vendar je zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta njun predlog zavrnil, saj ima vsaka članica pravico, da je njen jezik uradni jezik EU. Poročevalec na poti Hrvaške v EU Hannes Swoboda pa zaradi čedalje večjega števila uradnih jezikov v EU vseeno predlaga, naj skupina jezikoslovcev in strokovnjakov za prevajanje najde sprejemljivo rešitev, ki bi po eni strani upoštevala tako raznolikost jezikov, po drugi pa racionalizirala delovanje tako, da vsaj ne bi bili potrebni prevajalci za vsako državo posebej.

Tudi mlade države, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, zagotovo ne bi sprejele predloga o skupnem jeziku, saj so si v zadnjih letih močno prizadevale, da poleg že obstoječih najdejo ali izumijo še dodatne razlike med našo in njihovo srbohrvaščino. Po osamosvojitvi Črne gore in sprejetju ustave oktobra 2007 je tako nastala še črnogorščina.

Avtor: Gregor Gruber