Pri koroškem kaviarju

07.02.2010

Italijanski oštirji pravijo, da se v zadnjem času Michelinove zvezde v Avstriji delijo kar počez in da avstrijski ocenjevalci v želji po napredku turizma marsikateri gostilni pogledajo skozi prste.

Tokrat smo šli stvari preverit na Koroško v Tinje, kjer se kiti z zvezdico ribja, natančneje kaviarska restavracija Sicher. In kakšen večer: padli smo v popolnoma nabito restavracijo, kjer so stregli (samo) en meni, za katerega se je pozneje izkazalo, da so v njem skrite najboljše stvari, ki jih ponujajo v prenovljenem starem mlinu. No ja, malce intime se človek ne bi branil – sploh pri takšnih cenah, ampak večja težava se je tisti večer zdel ritem dela, ki nam je vsake tri četrt ure omogočil pokušino ene majcene jedi. A tako je prav, v kaviarski restavraciji seveda niste zato, da se boste najedli, ampak da boste pokušali.

Najprej pozdravček iz kuhinje: žolca iz tafelšpica s paradižnikovim karpačem, na mizo so prinesli dve vrsti kruha, a te razvade niso radi ponavljali. Potem se je pripetil tatarski biftek iz prekajene zlatovčice ter prvi kaviar – lososov. Malemu obroku so dodali še avokadovo kremo in pinjenec. Majhni obrokci so se nadaljevali s črnimi rezanci, ki so jih narahlo oplemenitili s peno iz jajca z zelišči, finalni del malega obroka pa je bil svetel kaviar (albinokaviar) zlatovčice.

Ob teh predjedeh so nam stregli solidno belo vino Lackner Tinnacher sauvignon blanc iz 2008, potem pa so najavili finale in ob njem tudi nekaj močnejšega – rdeči cuvee peccatum 2006 Josefa Leberla. V finalu so torej sledili koroški potočni raki v dveh hodih. Najprej ocvrti s pasto wasabi, z zeljno solato, granatnim jabolkom in kumino, nato pa še v obliki kapučina iz potočnih rakov s cimetom. Vem, vem, kaj menite, ampak okusi so se dopolnjevali in pravzaprav je povezovanje na videz nemogočega največja kakovost Sicherjev.

Po ananasovem sorbetu, ki naj bi umiril naše (ne ravno polne) želodčke, so postregli glavno jed, zanimiv štrudelj iz jezerske postrvi z zeleno peno in veltlinerjem ter palčko iz rdeče čebule. Vse jedi so bile seveda lepo oblikovane in tudi sladica tris – čokoladni mus, bela čokolada z malino in malinov sorbet z vaniljevim sladoledom – je bila solidna, da dodatka z mini čokoladicami in bonbončki ter grape niti ne omenjamo.

Samo mimogrede, imajo tudi nekaj slovenskih vin, recimo Mlečnika in Santomasa, a ves užitek gostov na koncu pokvari dejstvo, da natakarji jemljejo samo pravi denar – kartic ne marajo, kar je pri takšnih cenah vseeno manjša težava. In škoda, če bodo hoteli dobiti tudi slovenske goste, bodo morali ob sicer zelo dobri hrani popraviti cene in uvesti plastični denar.

Restavracija Sicher

Restavracija Sicher

Mühlenweg 2
A-9121 Tainach
Telefon: 04239-2638

Splet http://www.sicherrestaurant.at
Elektronski naslov office@sicherrestaurant.at
Cena našega obiska 155 evrov na osebo.
Ocena 4.5
Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih.

Avtor: Miha First