Jacques Verges, odvetnik terorja

05.03.2008

V naše kinematografe prihaja dokumentarni film Odvetnik terorja (L'avocat de la terreur) francoskega režiserja Barbeta Schroederja, avtorja že več kot 30 let starega odličnega dokumentarca o nekdanjem ugandskem diktatorju Idi Aminu.

Tokrat se je Schroeder lotil portreta izjemno zanimivega in kontroverznega francoskega odvetnika, 82-letnega Jacquesa Vergesa, ki je med drugim branil nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbija, mlado alžirsko borko za samostojnost Djamilo Bouhired in mednarodnega levičarskega terorista Carlosa.

Pravzaprav je ves film intervju z Vergesom, ki je prekinjen z drugimi pričevanji in arhivskimi posnetki, v katerih so odvetnikove besede bodisi potrjene bodisi postavljene pod vprašaj.

Jacques Verges se je rodil leta 1925 v tedaj francoski Kambodži, njegova mama je bila Vietnamka, oče Francoz. Kot odvetnik se je prvič izkazal leta 1957, ko je z veliko medijsko kampanjo rešil na smrt obsojeno borko za alžirsko neodvisnost Bouhiredovo, ki so jo Francozi mučili, da bi iz nje izsilili priznanje, da je podstavila bombo. Leta 1965 se je s to deset let mlajšo Alžirko poročil in rodila sta se jima dva otroka.

Že leta 1962 se je Verges naselil v tedaj komaj neodvisni Alžiriji in postal vodja kabineta alžirskega zunanjega ministra. Naslednje leto je srečal Maa Cetunga in postal maoist, zato je moral odstopiti z visokega položaja na zunanjem ministrstvu v Alžiriji. Leta 1970 pa je zapustil svojo družino in skrivnostno izginil za osem let. Nekateri menijo, da je med svojimi "velikimi počitnicami", kot teh osem let sam imenuje, sodeloval z zločinskim kamboškim režimom Rdečih Kmerov in v palestinskih terorističnih akcijah, pojavljajo se celo trditve, da je tedaj delal za francosko tajno službo.

V Schroederjevem dokumentarcu sam pravi, da je bil ves ta čas v Parizu. Kakorkoli že, Verges je bil nato spet predvsem odvetnik. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja je bil pripravljen braniti tudi nacističnega zločinca Klausa Barbija, nekdanjega šefa gestapa v Lyonu, in pri tem relativizirati njegove zločine s trditvijo, da je gestapo v vsej Franciji storil manj zločinov kot Francozi v Alžiriji. Na seznamu obtoženih, ki jih je bil pripravljen zagovarjati, so še Slobodan Milošević, iraški zunanji minister Tarek Aziz in Sadam Husein.

V dokumentarcu ni jasno, ali gre res za poštenega borca za zatirane. Prav sedaj Verges na sodišču, ki so ga postavili Združeni narodi, brani enega od vodilnih iz režima Rdečih Kmerov Khieuja Samphana, ki je izjavil, da Vergesa pozna že 50 let. Poleg problematiziranja osebnosti velikega odvetnika film postavlja tudi splošna vprašanja. Do katere mere je nasilje upravičeno? Kje je meja med borcem za svobodo in teroristom? Najbrž sta odgovora na ti dve vprašanji še vedno del vsakokratnega ideološkega diskurza, ki obvladuje vsakega od nas in ne samo Jacquesa Vergesa.

Avtor: Miha Šorl