V Presko na tek z nalepko

07.02.2010

V Preski so lani uredili sodobni smučarskotekaški center, nekatere pa razburja dejstvo, da je treba plačati uporabnino.

Smučarski tek ima v osrednji Sloveniji bogato rekreativno in tekmovalno tradicijo. Od leta 2006, ko je v Športno rekreacijskem centru (ŠRC) Preska pri Medvodah potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskih disciplinah, vedo za to tudi v svetu. Zaradi odličnih terenov in modernega pristopa do organizacije treningov je tamkajšnje športno društvo že lani s pomočjo pol milijona evrov finančnih sredstev, ki sta jih prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter občina, zgradilo sodobni smučarskotekaški center z umetnim zasneževanjem in z osvetljenim poligonom za večerne treninge ter rekreacijo.

Namenjen je rekreativcem in tekmovalcem, ki jim ni več treba izgubljati časa in se voziti na treninge na Pokljuko, v Planico ali na Roglo, za šolska in rekreativna tekmovanja ter za organizacijo športnih dni in tekaških tečajev.

"Mladi tekači od zdaj lažje usklajujejo šolske obveznosti s športom, močno smo znižali stroške s prevozom na oddaljene treninge, s popolno ponudbo, ki vključuje tudi izposojo, servis in testiranje opreme, pa smo popularizirali in dopolnili tek na smučeh kot športno disciplino in rekreacijo," pravi Klemen Svoljšak, dolgoletni trener in koordinator pri ŠRC Preska.

Tako privržence smučarskega teka že od lanskega odprtja centra v Preski vselej pričaka zgledno urejena in ustrezno označena tekaška proga za prosto in klasično tehniko. Urejena so tudi parkirišča, garderobe in sanitarije, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo. Zmede na neurejenih terenih, kjer so prej mnogi rekreativci tekli v nasprotno smer poteka smučin ali pa se ob njih celo sprehajali s svojimi hišnimi ljubljenčki in ogrožali varnost vadečih, ni več. Je pa zato novost tudi uporabnina, nekakšna tekaška vinjeta, ki jo morajo plačati vsi uporabniki prog in s katero se jih kar nekaj ne more sprijazniti.

"Stroške urejanja proge, zasneževanja, goriva za teptalnik in njegovih popravil je treba pokriti. Tekači moramo za posebno nalepko, ki omogoča celodnevno uporabo smučine, odšteti po štiri evre, ki so namenjeni izključno vzdrževanju terena. Ta praksa plačevanja tekaških prog je v tujini že večletna stalnica, progo je treba plačati v italijanskih in avstrijskih tekaških centrih pa tudi v Kanadi," pravi Uroš Ponikvar, najvišji predstavnik FIS oziroma mednarodni tehnični delegat v smučarskem teku, ki bo svoje delo opravljal tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Vancouvru.

"Pomembno je, da je proga vsak dan urejena in da se lahko na njej rekreiramo celo zvečer po službi. Sem projektant medvoške proge, a jo vseeno plačam, saj cenim delo tistih, ki tudi zvečer skrbijo za njeno zasneževanje in urejenost," še pravi Ponikvar.

S plačevanjem treningov pa se ne strinjajo okoliški smučarskotekaški klubi in društva, zato svoje tekmovalce še naprej vozijo na oddaljene treninge. Jezi jih dejstvo, da je bil medvoški tekaški center zgrajen s pomočjo državnega proračuna in za to, da izboljša pogoje za trening vseh tekmovalcev osrednje slovenske regije, zato niso pripravljeni plačati tekaških vinjet.

"Zavedam se, da bo treba tako kot v tujini slej ko prej povsod plačevati tekaške proge. Vseeno pa bo nujen dogovor med ŠRC Preska in Smučarsko zvezo Slovenije (SZS), ki bo omogočal, da bodo lahko slovenski klubi trenirali brezplačno. Ne moremo namreč enačiti rekreativcev in kategoriziranih klubov, ki dolga leta vzgajajo smučarje tekače," je prepričan Jože Klemenčič, koordinator teka na smučeh pri SZS.

Avtor:  Tina Hižar